 |
Gartlc
Forum o vzgoji, negi, razpoznavanju in izmenjavi rastlin, sodelovanju z naravo ter druženju ljubiteljev vrtnarjenja
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
muha
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30
Prispevkov: 18608
Kraj: Medvode-okolica 420 m nv
|
 Objavljeno: 29 Jun 2020 21:20 Naslov sporočila: |
 |
|
| Za okrasne vrtove in potke na zelenjavnih vrtovih se mi zdi lubje odlična izbira. Za zastiranje med rastlinami na zelenjavnem vrtu bi se ga pa izogibala. Zdi se mi, da predolgo razpada in bi bil moteč pri naslednjih setvah. |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
Žlehtnoba
Pridružen/-a: 10.10. 2017, 11:22
Prispevkov: 866
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 29 Jun 2020 23:56 Naslov sporočila: |
|
|
| mfranc je napisal/a: | | muha je napisal/a: | | Uporabiš pač tisto, kar je najbolj pri roki in dosegljivo za primerno ceno. |
Seveda. Na žalost je miskant drag, kar je tudi (deloma) logično, saj je to verjetno edini produkt, medtem ko so slama ali lubje samo stranski produkt, ostaneka nekega drugega produkta.
S slamo še vedno nimam izkušenj  . Se moram malo poglobiti v nasekano, drobljeno slamo, ali brikete?
Zaenkrat sem zadovoljen z mulč lubjem; ne privablja raznoraznih škodljivcev in vsaj toliko ščiti pred pleveli kot ostale zastirke. |
Takole zgolj za občutek izpred nekaj strani:
| Žlehtnoba je napisal/a: | | Žlehtnoba je napisal/a: | Pred kratkim sem se srečal z zanimivo alternativo zastirke, namreč s peletirano slamo. Razlika je pač v tem, da je vse skupaj zmleto (+očiščeno...), ob stiku z vodo ekspandira in se nato počasi spet sesede. Prednost je najbrž tudi v tem, da je ta mleta zadeva hitreje predelana kot cela slama (če jo po sezoni vkopljete v tla).
Ko bo cikel zaključen (jesensko zastiranje vrta s kompostom), poročam o "strokovnih" ugotovitvah, obogatenih s strogo subjektivnim pogledom  |
| Žlehtnoba je napisal/a: | Peleti niso več peleti, ampak kar konkretna plast slamnatih drobljancev. Sprva je resda izgledalo kar malce smešno, ker sem upošteval opozorilo prodajalca, češ, da ni treba ustvarjati debele plasti peletov, ker ob vlagi močno ekspandirajo (sicer se kasneje nekoliko sesedejo). No, po vsem tem dežju se je ustvarila debela plast slamnate zastirke. Kako se bo le-ta obnesla, pa po koncu sezone 
 |
| Žlehtnoba je napisal/a: | Da nadaljujem opažanja v zvezi s peletirano slamo kot zastirko: mogoče zgolj slučaj, ampak tudi fižol preklar je še sedaj po vseh vročinskih napadih lepo zelen, svoje čase je rad takole avgusta po pripeki svoje liste že obarval rumeno, letos pa... No, tudi ostala zelenjava ne kaže kakšnih posebnih težav v zvezi z vročino. Moj sklep gre takole: peleti so narasli na kakih 5+ cm debelo plast, ki očitno služi kot toplotni izolator (da se zemlja ne pregreva) + kondenzator vlage. Tako je rastlinam lažje tudi ob neusmiljenih sončnih žarkih.
Na gredi, kjer je bil česen, sedaj uspeva repa. Vsaj po zelenem nadzemnem delu sodeč več kot uspešno. Sem pa sejal kar v to slamo in nisem kopal do čiste zemlje (v kanalčke, ki sem jih nazaj zagrebel in zalil) in očitno tudi semenom ni bilo hudega. Jeseni se bo seveda pokazalo, ali sem ga pobiksal ali ne  |
| Žlehtnoba je napisal/a: | | muha je napisal/a: | Hvala za tole, je zelo dobrodošlo za bodoče odločitve.
Nisem zasledila, če si že omenil, kje si jo nabavil. Na internetu sem jo našla večinoma v zvezi z nastiljem živini. |
Z dovoljenjem lastnika objavljam kontakt: 041-877-284.
Za manjše uporabnike so dovolj 15 kg vreče (7€), za večjo količino menda pripelje tudi BB (mislim, da je to tista vreča "big bag" 1m3). Cena velja za dostavo po osrednjem delu Slovenije, za ostalo se da menda tudi zmenit. Človek je prijeten sogovornik in tudi kak nasvet poda.
Kdorkoli bo tole preizkusil, upam, da se mu obnese tako kot meni. Jaz sem navdušen |
| Žlehtnoba je napisal/a: | Morda en vmesni del pred končnim poročilom glede uporabe peletirane slame kot zastirke:
- s polži letos ni bilo težav (jih res ni bilo ali pa je to stvar podlage v vrtu?);
- tudi mravljišč nisem zasledil, odkar sem natrosil pelete;
- v eni drugi temi sem pisal o problemih črvov v kompostu (http://gartlc.mojforum.si/gartlc-about369-255.html) - po uporabi pelet se je stanje umirilo - spodaj slikci prej - potem ---> peleti, ko se navlažijo:
Fotki posneti v razmaku treh dni (četrtek-nedelja) na isti lokaciji (kompostnik)
 |
Ker je (skoraj) konec sezone, je prav, da strnem svoje vtise glede peletirane slame kot zastirke. Upam, da sem ravnal prev - zbral sem vse prispevke glede tega na enem mestu, da bo bolj pregledno za vse, ki jih to zanima.
Upam tudi, da se zuf oglasi in kaj pokomentira - je z ekološkega vidika sprejemljivo ali ne (jaz sem dobil podatek, da naj bi bilo).
Iz zgoraj citiranega besedila se da razbrati večino mojih opažanj, bi pa ob koncu dodal še tole: na gredi, kjer je bil zimski česen, je bila od julija dalje nasejana repa. Iz spodnje slike se da razbrati, da je šla korenina kar globoko (tj. krepko pod plast slame), sam plod pa je bil v celoti na površju grede (zato tak kot med plodom in korenino). Tudi seme rastlin za zeleno gnojenje se je dobro prijelo, saj imam po nekaterih gredah že bujno rastje. Kar želim povedati, je to, da semena očitno dobro vzklijejo in kasneje tudi rastline nimajo problema z ukoreninjenjem.
Če sem nekje zgoraj omenil, da polžem in mravljam ta zastirka ne diši najbolj, ne trdim, da ni življa v tleh. To se najbolj vidi po tistih kupčkih na površini, ki jih delajo deževniki.
Torej to so moji vtisi in izkušnje ob uporabi peletirane slame. Tudi ni odveč podatek, da odkar sem zastrl vrt z njo, nisem enkrat zalil vrta (razen seveda ob sejanju in sajenju). |
[/size]
Vse ostalo je seveda kako stran ali dve nazaj (razlika peletirana slama-miskant v praksi - ponovno zgolj za občutek):
| Žlehtnoba je napisal/a: | | Moje prve ugotovitve / razlike med miskantom in peletirano slamo: miskant je manj ugoden za uporabo v vetrovnem vremenu. Sploh če gre za sunke vetra, so peleti bolj trpežni oziroma jih veter manj nosi kot kosmiče miskanta. Ko pridejo v stik z vodo, se mi pa zdi, da se podobno obnašajo kot peleti (ostanejo na mestu, kup postane bolj enovit). Toliko zaenkrat🙂 |
| Žlehtnoba je napisal/a: | Še en leteči cilj: poraba na m2 gre bolj v prid peletirani slami. Pri tej posujem po tleh le toliko, da so ta pokrita (ne delam kupčkov, peleti itak močno ekspandirajo ob stiku z vlago), pri miskantu je pa že v osnovi potrebno nasuti vsaj 5 cm (takole čez palec) za dober učinek.
Je pa zanimivo še nekaj: miskant je tu kot groba zastirka in sama po sebi ne zadržuje vlage (vse pronica proti prsti) za razliko od slame, ki na vrhu tvori nekakšno suho skorjico/plast, pod katero je navlažena slama (tj. ne gre vse v prst). Pri obeh zastirkah pa je zemlja pod njima prijetno hladna in vlažna.
Ocenil bi, da je miskant še posebej primeren za zastiranje na novo ustvarjenih gred. To sem naredil sam, ko sem ga kar na debelo (5-10 cm) nasul po gredi, ki je bila čez zimo pokrita s kartonom/listjem (prej travnata površina) in je površina še vedno "groba". |
Tako, zgolj za občutek. Je pa najbrž od primera do primera odvisno, kaj je "najboljša" zastirka, če lahko sploh tako rečemo. Vsaka zastirka je boljše kot gola zemlja. V mojem primeru se mi zdi, da peletirana slama kot precej fina zastirka nekako ne paše na sveže vzpostavljeno gredo; tu je v poštev bolj prišel miskant. Lahko pa, da se motim. Rezultati so vsemu navkljub precej všečni.
Okoli gredic in v brazdah se pa odlično obnese lubje. Spomnim se, ko so še mati se matrali vsako sezono s plevljenjem zaraslih brazd in gredic. Po prevzemu vrta v obravnavo se je stanje korenito spremenilo... Na bolje, jasno 
_________________
go with your instinct to live as you want |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
notranjka
Pridružen/-a: 17.06. 2013, 11:58
Prispevkov: 1533
Kraj: Notranjska,Menišija 605 mnv
|
| Objavljeno: 16 Maj 2021 20:11 Naslov sporočila: |
|
|
Pri Smuk (šampinjoni) imajo zastirko (slamo).Je pa od ostrigarjev in vmes še kakšen ven zraste ,....
Jaz sem bila v soboto slučajno pri njih in sem vzela 2 kocki.Bom poročala kako se bo obneslo,dala jo bom med zelišča.
_________________
~~~~****~~~~****~~~~
http://poosmiinpol.blogspot.com/ |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
krt
Pridružen/-a: 06.03. 2017, 16:43
Prispevkov: 22
Kraj: Vrhnika
|
| Objavljeno: 03 Jun 2021 16:29 Naslov sporočila: |
|
|
| Ali ima slučajno kdo izkušnje z uporabo zastirke iz komposta iz kompostnega hleva, torej nekakšne kompostirane mešanice žaganja, urina in iztrebkov krav? Če prav razumem, se to sproti kompostira v hlevu, vsak dan premešajo, zamenjajo pa na nekaj mesecev oz. pol leta. Naj ne bi imelo vonja, ampak ne vem, ali je to res primerno za direktno uporabo na vrtu kot zastirko med zelenjavo. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30
Prispevkov: 18608
Kraj: Medvode-okolica 420 m nv
|
| Objavljeno: 03 Jun 2021 19:32 Naslov sporočila: |
|
|
| Prvič slišim za kompostni hlev. Po prebranem bi nastilj vseeno raje za nekaj mesecev kompostirala še doma, preden bi ga potresla kot zastirko. Bojim se, da bi še vedno vseboval preveč dušika, ker med drugim popije tudi vso sečnino. Ne vem pa ne, ali je to res potrebno, bi morala videti v živo. Sama ideja kompostnega hleva mi je super. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Pepe
Pridružen/-a: 13.03. 2014, 20:03
Prispevkov: 740
Kraj: Konjice
|
| Objavljeno: 04 Jun 2021 09:36 Naslov sporočila: |
|
|
Gre očitno za govedo na globokem nastilju. Jaz sicer bolj poznam sisteme, kjer uporabijo slamo, veliko količino slame, govedo je več mesecev na istem nastilju, svoje iztrebke premeša s to slamo in jo tudi povsem zdrobi. Na koncu so taki hlevi običajno prilagojeni, da se skidajo s traktorjem, ali pa rahlo visijo in gnoj na eni strani sam pada ven, na drugi pa vsake toliko dodajo svežo snov za steljo.
Da sistem funkcionira, mora biti delež iztrebkov glede na material stelje precej manjši kot pri klasičnem hlevu z steljo, kjer se iztrebki odstranjujejo dnevno. S tega stališča bi moralo biti manj dušika kot pri klasiki. Gotovo ne škodi, če še nekaj časa odleži in se tako kompostira. Sicer pa je lastni test s tem kar dobiš še največ vreden. Uporabiš takoj na delu vrta in opazuješ, preostanek pa kompostiraš. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
robi14
Pridružen/-a: 04.01. 2016, 23:13
Prispevkov: 252
Kraj: Velenje
|
| Objavljeno: 14 Jun 2021 23:47 Naslov sporočila: |
|
|
Pozdravljeni,
danes sem prvič namesto obsipanja krompirja z zemljo to storil z zastirko iz listja. Ima mogoče kdo kaj izkušenj s tem?
Meni se zdi to ok tudi iz vidika, da z motiko nisem poškodoval gomoljev samih grmov, pri kopanju, pa bom zastirko lepo vkopal v zemljo.
Zgleda pa takole:
 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
tajci
Pridružen/-a: 14.08. 2020, 08:35
Prispevkov: 338
Kraj: Veliki Gaber, Ljubljana
|
| Objavljeno: 15 Jun 2021 07:05 Naslov sporočila: |
|
|
Jaz sem prejšnja leta zastirala s pokošeno travo. Pridekek podoben, kot če je krompir osut, je pa lažje pri izkopu. Letos imam polovico spet zastrto, polovico pa ne. Zastrtega bom kopala nazadnje. Imam ga samo za mladega.
_________________
Naj raste |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
brbr
Pridružen/-a: 06.06. 2013, 12:30
Prispevkov: 7677
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 15 Jun 2021 14:27 Naslov sporočila: |
|
|
Zastrianje je čisto v redu. Sama naredim grebene ob sajenju krompirja, potem na površino pokrijem z materialom, ki je na voljo (listje, ovčja volna, seno). Nikoli ne osuvam.
Ravno včeraj sem na njvi krompir zastrla z eno leto starim, že natrohnenim senom.
_________________
naredimo svet lepši |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
živa
Pridružen/-a: 10.06. 2013, 07:44
Prispevkov: 2166
Kraj: Žiri - NM
|
| Objavljeno: 16 Jun 2021 07:17 Naslov sporočila: |
|
|
Jaz pa krompirja nikoli več ne zastiram, ker se zaredijo miši. Tisto leto, ko sem imela zastirko iz trave, smo pobijali legla miši ob izkopu. vse je cvililo. fuj, nagravžno
_________________
Lp, Živa |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30
Prispevkov: 18608
Kraj: Medvode-okolica 420 m nv
|
| Objavljeno: 08 Avg 2021 06:47 Naslov sporočila: |
|
|
| mfranc je napisal/a: | | Pravzaprav sem vprašal malo na zalogo . Trenutno, do kakšne spremembe pri vzgoji še kakšnih kultur, pa ne pride v poštev. Pod strehco, pri paradižnikih sem lani uporabil miskant, pa je bilo zalivanje s z vodo premalo, da bi miskant vsaj malo razpadel. Lanskega sem letos uporabil za zastiranje solate, pa mi kosi vse razkopljejo. Za drugo leto imam za solatni gredi novo idejo; bom pa kljub temu vprašal: Se da solato zastreti s slamo, pa da v vlagi ne začne gniti. Pri debelejšem sloju, pri tankem je nevarnost, da plevel veselo prikuka ven? |
Meni je ravno to všeč, da zastirka ne razpade že v prvem letu. To, da jo kosi razkopavajo tudi ni samo slabo, ker spotoma poberejo marsikaterega nebodigatreba. Glede solate, visoke zastirke in gnitja pa ne vem kaj pametnega. Edinole morebiti, če bi jo sadili na grebene, zastirko pa stlačili predvsem v jarke. To moram preizkusiti tudi sama, ker kasneje poleti vsa prične počasi gniti od spodaj. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mfranc
Pridružen/-a: 05.06. 2013, 09:01
Prispevkov: 4528
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 08 Avg 2021 10:48 Naslov sporočila: |
|
|
Hmmm, baje se mora v vesolju vse "poglihati", tudi plusi in minusi zastirk  .
Kosi se z razkopavanjem lahko kosajo s kurami; Ferdo mi vedno govori, da so sigurno nekaj slišali pod zastirko (pri borovnicah), kak masten zalogaj. Negativni stranski efekti: Dostikrat pridem na vrt, na gredi z nanovo poflancanimi solati jih pa cel kup manjka! Nakar ugotovim, da je veliko sadik zasutih z zastirko . Zasute moram očistiti, če ostane v srčiki nesnaga, ni dobro. Tudi plevel nestrpno čaka, da mu kdo odstrani zastirko .... 
Ko sem lanski miskant letos posipal okrog sadik, sem mimogrede počistil kar (pre)veliko količino iztrebkov od sosednjih muck 
_________________
mfranc |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30
Prispevkov: 18608
Kraj: Medvode-okolica 420 m nv
|
| Objavljeno: 08 Avg 2021 13:23 Naslov sporočila: |
|
|
| Ni druge, trakove protitočne mreže čez. Tudi sama opažam, da bo potrebno, ker sosedova muca pridno ordinira med mojimi paradižniki, kjer je lepo suho. In kolebam med nagnjenostjo do nam ljube muce in "nenaročenim gnojenjem". |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mfranc
Pridružen/-a: 05.06. 2013, 09:01
Prispevkov: 4528
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 08 Avg 2021 19:45 Naslov sporočila: |
|
|
Pred leti sem že uspešno preprečil kosom rudarjenje pod grmi borovnic s položitvijo neke stare mreže proti ptičem, ki mi jo ni bilo žal razrezati in položiti na zemljo pod borovnicami. Verjetno bi mrežo pred nasaditvijo solate lahko tudi tu uporabil.
V naslednjem letu bom pri solati ostal kar pri tkaninski protiplevelni zaščiti.
Na gredi s paradižniki pa se že dolgo pripravljam na korenito spremembo. Zmanjšal bi število sadil paradižnika, da bi greda ostala bolj osončena, dodal pa bi kumare, ki bi brez mreže/opore ležale po tleh. S kumarami imam vsakoletno težavo, kam jih umestiti. V tem primeru pa bi mogoče prišla prav debela slamnata zastirka, da bi kumare ne imele stik z mokro zemljo.
Verjetno pa bi rabil cevni razvod za kapljično zalivanje. Po možnosti rahlo vkopan v zemljo ....
_________________
mfranc |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
brbr
Pridružen/-a: 06.06. 2013, 12:30
Prispevkov: 7677
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 09 Avg 2021 08:05 Naslov sporočila: |
|
|
Mfranc, tole s kumarami med paradižniki sem enkrat probala. Se ni obnesla najbolje - kumare začnejo plezati po paradižnikih in jih moraš celo sezono krotititi.
Pravijo, da so za med paradižnike dobre bučke. Tudi te sem imela tako posajene eno sezono, a se mi zdi, da so malo previsoke...
Preverjeno dobra zastirka za pod paradižnike je novozelandska špinača, recimo.
_________________
naredimo svet lepši |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
  |
Gartlc Seznam forumov
-> Vrtnarimo z naravo
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3 ... 27, 28, 29, 30, 31 Naslednja
|
Časovni pas GMT + 2 uri, srednjeevropski - poletni čas
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3 ... 27, 28, 29, 30, 31 Naslednja
|
| Stran 28 od 31 |
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
