Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Oldi · Nazadnje urejal/a Oldi 23 Apr 2014 11:36; skupaj popravljeno 1 krat

Na zalistnike sem čisto pozabil, malo sem si pa narobe razlagal pojem determinantni. Posledica so paradajzi na spodnji sliki, leva velikana Indigo Rose (levi 68cm), desni Albertovske Žlute

Levo Indigo Rose iz prve slike, desno ena druga viola sorta, ki sem jo dobil iz ZDA, stoji na kanglji od levega:-)

Kako človek ve kateri je determinantni oziroma katerim odstranjevati zalistnike. Po temle sodeč determinantni nehajo rasti v višino, ko se na vrhu pojavijo prvi plodovi. Imam 3 balkonske, za 2 mi je jasno, sta nizka in z bujnimi zalistniki, tu ni kaj za trgat, hujši je Golden Currant, ki je veliko bolj podoben navadnim, poganjki sploh niso tako bujni, a jih vseeno pustim ??
Kaj storiti s takimi grozno velikimi poganjki kot sta na spodnji sliki? Gre skorajda za dva enako velika vrhova, takšne smo prejšnja leta puščali in če se prav spomnim, so obrodili.

Oldi · Objavljeno: 23 Apr 2014 11:29 Naslov sporočila:

Ker me nihče ne šmirglja Smile

sem šel bolj temeljito iskat po forumi in našel tole od Plamenke

sqjam · Objavljeno: 23 Apr 2014 22:11 Naslov sporočila:

Sprašuješ kako vedeti katera rastlina je determinantna in katera indeterminantna?

Poiščeš informacijo o sorti na internetu.

Enostavno kot pasulj

Oldi · Objavljeno: 24 Apr 2014 01:43 Naslov sporočila:

Glede determinantnosti že veliko vem, celo to, da se z enim cvetom lahko determinantnost spremeni.
Ne vem pa kaj z dodatnimi vrhovi?

labia · Objavljeno: 24 Apr 2014 06:57 Naslov sporočila:

hja, kolikor sem jaz opazoval različne sorte gre pri pojmih determiniran in nedeterminiran za precej raztegljiv pojem.
V bistvu ne gre za dve izrazito ločeni skupini, ki se bistveno razlikujeta v rasti z jasno ločnico-razliko med njimi. So tudi sorte, ki so nekje vmes.
V bistvu gre bolj za naš opis.
Lahko bi rekli: eni so bolj majhni, eni pa so višji, ali pa eni nastavijo tri ali 4 etaže socvetja in potem ne nastavljajo novih cvetov, druga skupina pa neprestano raste in nastavlja nove etaže in ves čas nove cvetove-tudi v jeseni.

Glede obtrgovanja je tudi vse bolj tako tako. Če je svetlobe dovolj in so rastline dovolj narazen in je rast zračna lahko puščamo tudi zalistnike, Še posebno če želiimo več plodov.
Spet odvisno od sorte. Tista, ki itak bolj rodi je tako početje neumnost. Pri tistih, ki pa imajo ali se oplodi manj cvetov pa pustimo kakšno dodatno vejo, da nimamo samo-recimo- 4 ploda na rastlini.
Tako, da je vsa zadeva bolj prepuščena gojitelju, kaj si želi in kaj rastlina v določenih pogojih zmore.
Nekateri gojitelji tudi nedeterminiranim paradižnikom potrgajo (proti jeseni-pozno poleti) poleg zalistnikov tudi kar celoten vrh. Razlog je, da se vsa hrana usmeri v spodnje plodove in rastlina po nepotrebnem ne nastavlja novih cvetov in plodov, ki ne bodo uspeli dozoreti.
Če nimamo dovolj izkušenj s posamezno sorto ( jo še nepoznamo) je res najbolj poiskati info na internetu, čeprav se tudi tam najde diametralno nasprotne informacije. Zato ni enoznačnega odgovora za nekatere sorte, za druge, ki so bolj določljive pa je lažje.

Ivčk · Objavljeno: 24 Apr 2014 09:59 Naslov sporočila:

Obrodijo prav vsi poganjki, ki jih pustiš, tako pri determinantnih kot pri indeterminantnih sortah.
Glaven razlog za obrezovanje oz. odstranjevanje zalistnikov je v ohranjanju zdravja rastline.
Več kot je zalistnikov, bolj je rastlina gosta in manj pretoka zraka je med samimi poganjki, kar je v vlažnem, meglenem vremenu (od sredine poletja naprej) velik problem, saj so visoka temperatura in vlaga znotraj same rastline najpomembnejši dejavnik za razvoj bolezni.

Zato se redčenje poganjkov priporoča sproti, dokler so le ti še majhni. S tem ohranjamo zračnost rastline, pomagamo ji, da se v vlažnem vremenu hitreje posuši, pa tudi preprečimo preveliko izčrpavanje rastline zaradi prevelike obilice plodov, ki bi jih morala prehranjevati. Plodovi posledično zorijo prej in so večji in kakovostnejši, potreba po dohranjevanju rastline z umetnimi gnojili pa je minimalna...

...

Zgodaj v razvoju rastline še ne moremo z gotovostjo trditi, če je katera sorta determinantna ali visoka, ker rastline šele nastavljajo prve cvetove. Nekatere rastline izgledajo kot determinantne, kasneje pa začno poganjati na novo in precej v višino.

Pri balkončkarjih je zadeva več kot očitna ravno zaradi njihovih stranskih poganjkov, ki so polni cvetov že skoraj od samega začetka. Več kot očitno se razraščajo v grmičasto obliko brez naše pomoči.

Golden Currant je denimo indeterminanten paradižnik, ki se ga lahko zaradi prožnih stebel in lahkoh polodov goji kot balkončkarja, s krajšanjem vrhov pa lahko dosežemo tudi bolj grmičasto rast. Ni pa tipičen balkončkar in rabi nekaj več časa, da razvije množico stranskih poganjkov.

Vsaki indeterminantni sorti lahko puščamo tudi več vrhov brez večje škode. Moramo poskrbeti le za to, da rastline dobijo zadostno količino vode in hranil, ter da so dovolj zračne, torej da jim sproti odstranjujemo nove zalistnike. Nekako osnovno pravilo je, da imajo velikoplodni paradižniki 1-3 glavne poganjke (odvisno seveda tudi od načina vzgoje in vrste opore), češnjevci pa nekaj več, 3-5 poganjkov.

Sami se potem odločimo, kako in kaj naprej. Če pridno redčimo vse dodatne poganjke, ki se pojavljajo v velikih količinah, ne bi smeli imeti težav, če pa smo bolj lene sorte, priporočam že v osnovi manjše število glavnih vej, ker na njih prej opazimo male zalistnike kot v večji goščavi in jih zato lažje odstranjujemo sproti...
_________________
Instagram profil: @iva.grasa.ig
Dostop do spletne ankete:
https://forms.gle/S3bLBtqhbhK1q6M6A

Oldi · Objavljeno: 24 Apr 2014 10:16 Naslov sporočila:

Hvala v imenu vseh novih paradajzoljubcev Smile

Aye-Aye · Objavljeno: 24 Apr 2014 14:42 Naslov sporočila:

Ivčk · Objavljeno: 24 Apr 2014 15:41 Naslov sporočila:

Aye Aye, v idealnih pogojih je to res, kar praviš, najlepše uspevajo, če jih pustiš čisto pri miru. A žal so skoraj vsa poletja pri nas vlažna in vroča, jeseni pa meglene, kar pogojuje izredno hitremu širjenju bolezni. Morda pa bi kombinacija obeh načinov bila idealna. Do srede poletja jih pustimo čisto pri miru, kasneje pa jih preredčimo, da zagotovimo zračnost Cool

_________________
Instagram profil: @iva.grasa.ig
Dostop do spletne ankete:
https://forms.gle/S3bLBtqhbhK1q6M6A

Oldi · Objavljeno: 25 Apr 2014 01:23 Naslov sporočila:

Glede več vrhov mi ni jasno, ali gre tu za čisto navadne zalistnike, ki smo jih pozabili odtrgati in so postali podobno močni kot glavno steblo. Sem gledal moje tri dvovrhne primerke in imam filing, da ne gre za klasične zalistnike.

bobolino · Objavljeno: 25 Apr 2014 06:51 Naslov sporočila:

V večini primerov je na netu ob sortah paradižnikov res zapisano, ali so indeterminantni ali ne, ali pač?

če pa me katera sorta resnično zanima, opazujem rastlino med rastno sezono, kako se obnaša, če trgam zalistnike ali ne. Moj mož, na primer, ki me med sezono odreši zalivanja paradižnikov, ker to rad počne, je lansko sezono, nevedoč, trgal zalistnike determinantnim sortam. Rezultat? Ker se nama ne gre toliko za količino pridelka, kot raznolikost, ni bilo preveč hude krvi.

ko pa sprašuješ, kaj storiti z večjimi zalistniki...marsikateremu forumašu so se zaradi takšnih ali drugačnih razlogov sfižile sadike, in smo potem drug drugega reševali s temi, na hitro v vodi ukoreninjenimi zalistniki,
_________________
"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë

muha · Objavljeno: 25 Apr 2014 06:58 Naslov sporočila:

V začetku sem se trdno držala načela trganja zalistnikov in pri debelejših puščala le eno steblo. Nakar sem ugotovila, da so rastline dale dosti premajhen pridelek. Od takrat pri debelejših puščam po dva do tri stebla, ostale pa obtrgujem čisto odvisno od prostora, ki ga imajo na voljo. Longkeeperju recimo, ki je zelo nagnjen k razvijanju zalistnikov, sem pustila čisto vse, saj je rasel kot osamelec in kot tak dal resnično veliko plodov na sadiko.

Drugi Longkeeper, ki je rasel kot samosevec, sem pustila kar ležati na tleh na slami. V začetku ni bilo čutiti pomanjkanja opore, jeseni z nastopom vlage, je pa večina plodov pričela gniti in pridelka od njega praktično ni bilo.

Veliko je res odvisno od lege. Pri meni so zgodnje megle in takrat je zračnost nujna.

Oldi · Objavljeno: 29 Apr 2014 16:45 Naslov sporočila:

Nekje je že tekla beseda kako ukoreninima zalistnike, a ne najdem. Zalistnik je dober teden v vodi, ki sem jo dvakrat zamenjal, in so se že naredile dobrih 5mm dolge korenine. Kdaj v zemljo z njim in kako pogosto zalivati?
Sicer bi odprl novo temo, a bi me adminka okregala Smile

Glede vrhov sem pa malo opazoval sadike in vrhovi niso klasični zalistniki, saj se pojavijo veliko prej kot klasični zalistniki, morda kar skupaj z listom.

metuljc · Objavljeno: 29 Apr 2014 19:28 Naslov sporočila:

Oldi · Objavljeno: 29 Apr 2014 20:40 Naslov sporočila:

Nisva se razumela, nekazeri zalistniki se pojavijo daleč prej kot normalni in kot pišeš. Recimo tale na češnjevcu in temu bi jaz rekel drugi vrh. Rastlina je visoka dobrih 30cm. Lahko pa da gre samo za robni primerek po normalni gausovi porazdelitvi. Smile

Koreninice zalistnika pa kar rasejo, so že čez 1cm.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli