Gartlc Seznam forumov Gartlc
Forum o vzgoji, negi, razpoznavanju in izmenjavi rastlin, sodelovanju z naravo ter druženju ljubiteljev vrtnarjenja
 
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   RSS Feed   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 




Naravna škropiva za vinsko trto in ostalo sadje
Pojdi na stran 1, 2  Naslednja
 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Gartlc Seznam forumov -> Bolezni in škodljivci sadja, ter njihovo zatiranje
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
Igy



Pridružen/-a: 04.06. 2013, 22:55
Prispevkov: 523
Kraj: Radovljica

PrispevekObjavljeno: 05 Jun 2013 23:28    Naslov sporočila: Naravna škropiva za vinsko trto in ostalo sadje Odgovori s citatom

Tole vreme ne koristi niti odpornim trtam, nekatere že malo popuščajo in jih bo najbrž treba zaščititi.
_________________
LP
--------------------------------------------------
Šele ko si zasadiš vrt, si ustvariš pravi dom.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
muha



Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30
Prispevkov: 18546
Kraj: Medvode-okolica 420 m nv

PrispevekObjavljeno: 20 Jun 2013 17:30    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Tole vam vinogradnikom z lepimi pozdravi vred pošilja vrtin1:

Pošiljam ti spisek rastlin ki se v vrtnarstvu uporabljajo kot fungicidi/ insekcidi. Spisek mi je poslalo društvo Ajda Domžale.

Lep pozdrav Tugomir
]



FUNGICIDI

NJIVSKA PRESLICA

Vsebuje veliko kremenčeve kisline, zato deluje preventivno proti glivičnim obolenjem, pa tudi pršice se bodo držale stran od naših rastlin. Najpogosteje jo uporabljamo proti pepelastim plesnim. Z njo škropimo redno, vsak teden in sicer v sončnih in jasnih dnevih, najbolje zjutraj. Če pa so rastline že obolele, potem škropimo trikrat v treh dneh. Ratline moramo dobro omočiti.

Koprivno in preslično brozgo lahko zmešamo in uporabljamo skupaj.

1 kg svežih ali 150 gr posušenih rastlin namakamo v 10 l vode 24 ur. Nato pripravek še kake pol ure kuhamo, vendar v manjši količini uporabljene vode, vendar ne sme zavreti. Kasneje dodamo še preostalo vodo. Precedimo in uporabimo ohlajen pripravek. Običajno ga je potreb no razredčiti v razmerju 1: 5.

POZOR: uporabna je samo njivska preslica, ki jo najdemo na poljih in v obcestnih jarkih. Nabiramo cela zelena zelišča, najbolje v avgustu, ko so najbolj razvita.



ČEBULA in njene sorodnice

Čebula in ostale čebulnice so pravzaprav zdravilne rastline, čeprav jih mi uporabljamo samo v kulinariki. Zato rastlinskih delov - listov in čebul, ki jih ne bomo uporabili, ker jih je napadla in poškodovala muha, ki so gnili ali kako drugače poškodovani, ne mečemo stran, lahko jih posušimo in iz njih naredimo zelo koristen pripravek.

500 gr posušenih listov in čebul česna, čebule in nekaj več pora, uporabimo pa lahko tudi grmičasti česen, drobnjak ali šopasto čebulo, namočimo v 10 l vode. Pustimo na soncu, da prevre. Uporabimo razredčeno prevrelko (razmerje 1 : 10). Deluje na glivične bolezni: plesni in bakterijske bolezni. Dodamo lahko tudi pest ribezovih listov.

Iz ČEBULNIH LUSKOV lahko pripravimo tudi brozgo. 20 - 50 gr luskolistov namočimo v 1 l vode in pustimo namakati 4 - 7 dni. Deluje tudi proti škodljivcem.

Iz NAREZANE ČEBULE ALI ČESNA pa lahko pripravimo tudi čaj: potrebujemo75 gr sesekljanih delov in 10 l vode. Uporabimo nerazredčen pripravek.



DROBNJAK

Iz listov drobnjaka pripravimo čaj, enostavno jih prelijemo z vrelo vodo in ohladimo. Uporabljamo redno dva do trikrat na teden. Prežene plesnobe, tako s kumaric, kakor s paradižnika, paprike in jajčevca.



BALDRIJAN

Ni samo zdravilno zelišče, čaj iz posušenih baldrijanovih cvetov deluje vzpodbudno za zemljišče, kompost, krepi rastline predvsem v mrzlem in hladnem vremenu, deluje tudi na glivične bolezni, predvsem plesni in škodljivce. Z njim zalivamo setve, da vzpodbujamo kaljenje rastlin.

Cvetove zmešamo z malo vode v gosto maso: uporabimo kuhinjske mikserje ali sekljalnike. Ko je vse skupaj dobro zdrobljeno, precedimo skozi gosto gazo ali podobno blago. Koncentrat shranimo v temnih stekleničkah v hladnem in temnem prostoru.

Za uporabo kapnemo v 1 l vode kapljico ali dve koncentrata cvetov. Uporabimo toplo vodo, koncentrat pa vanjo počasi vmešamo (mešamo do 15 minut).

Tak pripravek je zelo uporaben tudi, če je rastline poškodoval pozen spomladanski mraz. Takoj jih poškropimo s tem pripravkom.



BEZEG

Tudi bezeg je zelo uporaben, v naravi ga najdemo zelo veliko. Z listi zastremo tla in polži kar izginejo z našega vrta.

Iz listov naredimo prevrelko, uporabimo 1 kg listov na 10 l vode. Nerazredčeno vlivamo v jame voluharjev in krtov, da jih preženemo z našega vrta.

Fungicid, ki prežene mnoge glivične bolezni naredimo tako, da zmešamo 250 gr listov in 500 ml vode, dobro zmešamo nato pa maso stisnemo in precedimo. Razredčimo z 500 ml tople vode, ki smo ji dodali nekaj kapljic detergenta za posodo. Škropimo nerazredčeno, ko se pojavi nevarnost za nastanek bolezni.



KAMILICA

Če ste mislili, da je kamilični čaj samo za nas, ste se zmotili. Tudi rastlinam lahko pomaga.

Za uporabo na vrtninah je primeren povsem isti čaj, kot ga skuhate za svojo družino. Uporabimo ga tudi za razkuževanje semena, predvsem križnic in metuljnic. Pri tem uporabimo tople čaj, temperatura naj bo cca 30 oC. Namakamo 15 - 30 minut.

Iz kamiličnih cvetov lahko naredimo tudi brozgo: 1 dobro pest cvetov na liter vode pustimo stati 12 - 24 ur. Nato stisnemo maso in jo precedimo preko gaze ali krpe. Uporabljamo razredčeno 1: 5 po rastlinah ali po tleh. Deluje krepčilno za rastline, zmanjšuje pa tudi napade plesni.



REGRAT

Tudi regrat je lahko spomladi okusna solata, iz cvetov z listi pa lahko naredimo koristne pripravek za vrtne rastline. Uporabimo lahko prevrelko ali čaj. Za 10 l vode potrebujemo 1,5 - 2 kg svežih rastlin s cvetovi in pustimo na toplem, da se tekočina preneha peniti. Večkrat premešamo.

Spomladi in jeseni uporabljamo nerazredčeno, za manjše rastline pa razredčimo v razmerju do 1 : 5, preizkusimo koliko je potrebno razredčevati. Pripravek krepi rastline, rastline so močnejše, gostejše in odpornejše, plodovi pa čvrstejši in ne pokajo.

Čaj lahko naredimo iz suhih ali svežih rastlin po istem receptu, le da zelišča prelijemo z vrelo vodo in pustimo nekaj časa stati. Suhe zeli potrebujemo 150 - 200 gr za 10 l vode.



HREN

Hren je neobhoden ob večjih praznikih, vsaj pri nas na štajerskem je tako, za veliko noč pa prav povsod po Sloveniji. Je zanimiva vrtnina, ki pa je lahko, če ne ravnamo pravilno tudi zelo zoprn plevel.

Kako pa jo lahko izkoristimo v boju z težavami na vrtu.

Uporabimo ga lahko kot čaj ali kot brozgo.

Za čaj drobno sesekljamo okoli 500 gr listov in 1 l vode. Redno mešamo z leseno kuhalnico 15 minut. Odcedimo in shranimo: sedaj že vemo v temne stekleničke v hladnem in temnem prostoru.

Razredčena tekočina v razmerju 1 : 1 do 1: 5 je odlična v boju proti zeleni plesni in moniliji (jagode, solata, koščičasto sadje).

Pripravimo lahko tudi prevrelko, za katero potrebujemo 300 gr rastlinskih delov: listov in cvetov za 10 l vode. Ko se tekočina preneha peniti, precedimo. Uporabimo podobno kot čaj, ni pa potrebno redčiti.



OGNJIČ

Tudi ta enoletnica je neobhodna na zelenjavnem, vrtu. Ima veliko funkcij, tako za zdravje rastlin, rodovitno in zdravo zemljo, kakor seveda tudi za naše zdravje. Iz rastlin pa lahko naredimo tudi odličen pripravek, s katerim lahko krepimo naše rastline, da ostanejo zdrave.

Z pripravo prevrelke (1kg rastlin na 10 l vode) uporabimo celo rastlino z listi, koreninami in cvetovi vred. Zalivamo z razredčeno tekočino v razmerju 1: 10.

RMAN

Najdemo ga na mnogih travnikih, cveti v juliju. Cvetove nabiramo, saj so odlični tudi za zimske čaje, kadar imamo težave z želodcem. Uporabimo pa ga lahko tudi proti glivičnim boleznim na rastlinah. 20 gr posušenih cvetov prelijemo z litrom hladne vode in pustimo stati 24 ur. Precedimo in razredčen pripravek (1 : 10) in uporabimo.



ŽAJBELJ

Uporabljamo žajbljev čaj, takšen, kot preganja tudi naše težave z grlom in kašljem. Je zelo močan pripravek, ki uniči tudi koristne glivice v tleh, zato ga za tla uporabimo samo v primeru, ko nam rastline redno propadajo zaradi talnih glivic. Uporaben je tudi ob napadu krompirjeve ali solatne plesni. Namesto čaja lahko uporabimo eterično olje. Narediti moramo emulzijo, zato dve do tri kapljice damo v zelo malo vode in dobro premešamo, da se raztopi, nato počasi dodajamo preostalo vodo. Dve do tri kapljice so dovolj za 2 litra vode.



MLEKO

Ta za otroke neobhodna pijača nam lahko odlično pomaga tudi v boju z glivicami plesnivkami in celo ušmi.

Recept je zelo preprost: uporabimo polnomastno, po možnosti nepasterizirano mleko in ga zmešamo z vodo v razmerju 1 : 1. Domače, polnomastno mleko lahko zmešamo tudi v razmerju 3 dcl mleka in 7 dcl vode. Uporabna je tudi sirotka. Za paradižnik, papriko, jajčevec in kumare lahko namesto vode uporabimo kamilični čaj. Redno škropimo: enkrat tedensko ali celo bolj pogosto v času, ko je nevarnost za plesni na rastlinah največja. Škropimo tudi fižol ko se pojavijo fižolove uši.



PRIPRAVEK IZ SODE BIKARBONE

Deluje kot fungicid in preganja težave z glivicami pegavosti, plesnivk in pepelaste plesni. Uporabimo ga lahko tudi, ko plesni že napadajo naše rastline.

Potrebujemo 1 veliko žlico sode bikarbone,, ki jo zmešamo dvema in pol žlicama rastlinskega olja. Dodamo 3,8 litra vode in nekaj kapljic detergenta za posodo. Vse skupaj zelo dobro premešamo in s pripravkom dobro omočimo rastline.



JABOLČNI KIS

Lahko uporabimo za različne pegavosti na listih - tudi na vrtnicah. 3 velike žlice 5 % kisa zmešamo z 3 litri vode in škropimo po prizadetih rastlinah



Lep pozdrav!
Marta


Nazadnje urejal/a muha 20 Jun 2013 18:02; skupaj popravljeno 1 krat
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
orhy



Pridružen/-a: 02.06. 2013, 12:09
Prispevkov: 2523
Kraj: Kraško/Notranjska - 600 nmv

PrispevekObjavljeno: 20 Jun 2013 17:44    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

muha prosim tole za popravek:

Citiram:
JABOLČNI KIS

Lahko uporabimo za različne pegavosti na listih - tudi na vrtnicah. Z velike žlice 5 % kisa zmešamo z 3 litri vode in škropimo po prizadetih rastlinah


Namesto tegale Z, bi najbrž morala biti neka številka - (mogoče 3), ali nekaj podobno ???
_________________
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
živa



Pridružen/-a: 10.06. 2013, 07:44
Prispevkov: 2128
Kraj: Žiri - NM

PrispevekObjavljeno: 01 Jul 2013 11:34    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

jaz pa imam pripombo za baldrijan, ker je pravilno tako:
zjutraj naberemo še rosne cvetove, jih stisnemo in ožamemo (ali na kuhinjski ožemalnik), damo v temne stekleničke in v temen in hladen prostor. Po nekaj mesecih precedimo, ker se nabere usedlina. Ta koncentrat zadostuje: 1 kapljica za 10 l vode! Napoved slane/pozebe - škropljenje z baldrijanom naredi zaščitni ovoj okoli rastline in je tam 4 do 5 stopinj več, zato ne pozebe npr. sadje.
To so navodila biodinamikov.

če nimamo ogromne količine cvetov, pa zadostuje tudi 5 cvetov, ki jih damo v 1 l vrele vode, pustimo stati 15 min, razredčimo z 10 l vode in škropimo (sama sem redčila po potrebi, kolikor sem rabila zaliti, tako da tudi samo 2 l vode, pa ni nič požgalo).

Nobene vode ne mešamo zraven, ker polž na ožemalniku ne potrebuje vode! Pa verjetno potem splesni?
_________________
Lp, Živa
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
muha



Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30
Prispevkov: 18546
Kraj: Medvode-okolica 420 m nv

PrispevekObjavljeno: 01 Jul 2013 11:53    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

živa, si mogoče že preizkusila baldrijanovo škropivo v primeru zmrzali?

Že odkar sem prebrala sestavek na strani Ajde, me to zelo zanima. Kajti, če res deluje, tako kot pravijo, bi lahko spomladi z njim rešili cele nasade sadnega drevja. Ampak iz prakse mi dosedaj ni še nihče tega izrecno potrdil.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
živa



Pridružen/-a: 10.06. 2013, 07:44
Prispevkov: 2128
Kraj: Žiri - NM

PrispevekObjavljeno: 02 Jul 2013 13:11    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Muha, sem tole šolsko leto od septembra hodila na predavanja na temo eko vrtnarjenja, sadjarstva...
In sem med letom izvedela za baldrijan od Pušenjakove, Perdihove in predsednice Ajde Gorenjske. Ko je bila maja napovedana zima, sem hitela v lekarne po baldrijan, žal so imeli samo korenine, ki sem jih vseeno skuhala in škropila kumare - nič učinka. Cvetov pa nisem dobila.

Sem pa pridno nabrala sedaj baldrijanove cvetove, ki jih skuham za boljše cvetenje rastlin. Ravno včeraj sem škropila s čajema iz kamilic in baldrijana, rmana pa nimam, ker se tega baje nabira avgusta.

Tako da letos nisem mogla uporabiti tega pripravka. Biodinamiki ga in oni imajo izkušnje. Jaz bom naslednje leto, če bo treba, ker imam nekaj cvetov baldrijana. Na žalost navadni sadjarji ne vedo tega, drugače bi verjetno imeli tone baldrijanovih cvetov.

Če povprašaš prijazne biodinamike, ti bodo iz prve roke povedali o svojih izkušnjah. Fanči Perdih je rekla, da je zvečer prispela domov pozno, napoved slane se je uresničila, svojih sadik ni zvečer prenesla noter, zjutraj so bile popolnoma steklene (kumare, buče). Poškropila jih je z baldrijanom in rastline so si opomogle.
_________________
Lp, Živa
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Igy



Pridružen/-a: 04.06. 2013, 22:55
Prispevkov: 523
Kraj: Radovljica

PrispevekObjavljeno: 02 Jul 2013 23:16    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Torej , ko so že zmrznile jih je škropila z baldrijanom ?
_________________
LP
--------------------------------------------------
Šele ko si zasadiš vrt, si ustvariš pravi dom.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
metuljc



Pridružen/-a: 01.06. 2013, 13:30
Prispevkov: 9214
Kraj: Rimske Toplice, okoli 240 mnm

PrispevekObjavljeno: 02 Jul 2013 23:30    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

To ne more biti res. V "steklenih" rastlinah je prosta voda zamrznila, volumen ledu je večji kot je volumen vode, nastali so kristali, ki so poškodovali celične strukture in tega nič več ne more popraviti.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
živa



Pridružen/-a: 10.06. 2013, 07:44
Prispevkov: 2128
Kraj: Žiri - NM

PrispevekObjavljeno: 03 Jul 2013 07:44    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Metuljc, sem napisala, da je povedala. Wink

Bomo preizkusile drugo leto (v upanju, da ne bo zmrzali). Vendar kot preventiva, po moje, deluje. Ker vsepovsod berem, da je treba škropiti pred zmrzaljo, da naredi zaščitni ovoj s 4 - 5 stopinjami več, kot je sicer v okolici.
_________________
Lp, Živa
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Garden-ja



Pridružen/-a: 31.05. 2013, 09:40
Prispevkov: 2496
Kraj: okolica Kopra

PrispevekObjavljeno: 03 Jul 2013 08:04    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Pri nas smo imeli letos spomladi žled, ki je bila debela kot debel moški palec. Po talitvi niti ena rastlina ni utrpela poškodb. Vrtnice so recimo imele že za 10cm dolge poganjke, sadno drevje je cvetelo, marsikaj je bilo že olistano.
_________________
Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ...
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Mesecnik



Pridružen/-a: 03.06. 2013, 13:57
Prispevkov: 370
Kraj: Slovenj Gradec

PrispevekObjavljeno: 03 Jul 2013 08:06    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Kolikor se spomnim so vcasih (ali pa se vedno) uporabljali prsilce za vodo, ko je bila nevarnost pozebe. Tako da v tej smeri.....z baldrijanom ali brez je ucinek isti.
Kurili so tudi ognje in dimili trto.
Nimam vec casa za branje in ne za biodinamiko, tako, da..koliko pomagajo te zadeve ne vem..
Z metuljc se pa strinjam...ko zmrzne, zmrzne Very Happy
_________________
Two roads diverged in a wood,
and I took the one less traveled.
--Robert Frost
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
muha



Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30
Prispevkov: 18546
Kraj: Medvode-okolica 420 m nv

PrispevekObjavljeno: 03 Jul 2013 11:52    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Mene je tudi zelo zanimalo, kako naj bi led obranil drevje pred pozebo. In sem šla brskat in našla, da je, po laično povedano, štos v tem, da led preprečuje, da bi tisto pod njim zmrznilo.

Če pa že zmrzne, je le nekaj rastlih, ki to brez škode prenesejo - zelje recimo že.

Ampak, ker sem zelo radovedne narave, si bom enkrat nabrala dovolj baldrijanovih cvetov za par kapljic ekstrakta in preizkusila.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
MARIJAV



Pridružen/-a: 06.06. 2013, 21:47
Prispevkov: 1897
Kraj: PONIKVA

PrispevekObjavljeno: 03 Jul 2013 13:37    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

jA, žled na rastlinah je v bistvu na O STOPINJ zmrznjena voda in res pomaga pri vdoru nižjih temperatur v rastlino. Če pa rastlina zmrzne, je konec ali pa mogoče uspe le obraščanje kakega zaščitenega dela rastline, ki le ni v celoti do tal pomrznila.
Včasih rahlejša slana le pomori npr. zunanje liste, večji del rastline pa ostane nepoškodovan.
Sram me je, da nisem sigurna, ali bi v naravi prepoznala baldrijan Embarassed .

Muha ali kdorkoli bo delal preizkus, škropite nekaj rastlin iste vrste in nekaj ne, ter poslikajte, če se bo res videla razlika.
_________________
Živeti na podeželju je najlepše!
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
muha



Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30
Prispevkov: 18546
Kraj: Medvode-okolica 420 m nv

PrispevekObjavljeno: 03 Jul 2013 14:43    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

MARIJAV, tule poglej Baldrijan.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
metuljc



Pridružen/-a: 01.06. 2013, 13:30
Prispevkov: 9214
Kraj: Rimske Toplice, okoli 240 mnm

PrispevekObjavljeno: 03 Jul 2013 15:00    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Garden-ja je napisal/a:
Pri nas smo imeli letos spomladi žled, ki je bila debela kot debel moški palec. Po talitvi niti ena rastlina ni utrpela poškodb. Vrtnice so recimo imele že za 10cm dolge poganjke, sadno drevje je cvetelo, marsikaj je bilo že olistano.


Med temi rastlinami najbrž ni bilo paprik, paradižnika, kapucink, tagetesa,.....
Žled je led NA rastlini, če pa zmrzne rastlina, je vse kaj drugega. Po moje je razlaga taka: če pada na rastline, ki še nsio v fazi zamrzovanja, mrzel dež in ledeni, nastaja zaščitna plast ledu, ki špčiti spodnji del, torej rsltino, pred zmrzaljo. Saj tudi led nastaja NA vodni gladini in ščiti spodnje plasti vode, da niso hladnejše od 4 st.C. V ozadnju razlage je najbrž tudi toplotna anomalija vode. Samo, zdaj bi se pa kak fizik moral oglasiti.
Nisem pisala o žledu ampak o tem, da so si rastline, ki so toliko pomrznile, da so postale "steklene", po škropljenju z baldrijanovim čajem, opomogle. Tega pa, kolikor poznam fizikalnih, kemijskih in bioloških zakonitosti, ne morem verjeti. Ker tudi ne morem razumeti, kako bi baldrijanov poprh zvišal temperaturo rastlinam za 4 do 5 stopinj. Ne morem pomagati, v mojem dolgoletnem naravoslovnem izobraževanju so me pač indoktrinirali. Rolling Eyes
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Gartlc Seznam forumov -> Bolezni in škodljivci sadja, ter njihovo zatiranje
Pojdi na stran 1, 2  Naslednja
Časovni pas GMT + 2 uri, srednjeevropski - poletni čas
Pojdi na stran 1, 2  Naslednja
Stran 1 od 2

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


MojForum.si - brezplačno gostovanje forumov. Powered by phpBB 2.