Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Parangalus

Lep pozdrav vsem skupaj. S to temo bi rad spodbudil vse ljubitelje vrtnarjenja in prikazal, da se z zelo malo vloženega dela lahko na različne načine doma pripravi odlične substrate za razne namene: priprava sadik, izboljšanje zemlje v vrtu, presajanje, lončnice...
Večina namreč zemljo kupuje pakirano v vreče v trgovini. Ta zemlja v večini prihaja iz tujine, je sterilizirana, kar pomeni da v njej ni življenja. V večini primerov niso navedene sestavine. Nekje sem bral, da so v sloveniji prodali ne vem koliko šleperjev avstrijske zemlje ki je bila narejena iz kompostirane lesne mase in kanalizacijskega mulja in se v Avstriji ni smela prodajati, pri nas je bila pa zelo poceni. Nekateri tudi mislijo da višja cena pomeni tudi kakovost. Temu sicer ne oporekam vendar le-ta ni nujno višja kot pri domačem substratu. Sam sem primerjal razvoj sadik v doma narejenem substratu in nekaterih (tudi najdražjih) kupljenih. Ni bistvene razlike. Odstopanja so glede na investicijo zanemarljiva.
Jaz naredim recimo neko osnovo, ki jo potem lahko dopolnjujem z hranili glede na namen. Izkušnje ostalih članov dobrodošle Smile

Parangalus · Objavljeno: 27 Jun 2013 10:38 Naslov sporočila:

Substrat iz globoke grede:
V luknjo vsako leto na koncu zime ali spomladi namečem material od pospravljanja. Delam plasti rjavo/zeleno kot za vroče kompostiranje in sicer listje, vejice, prvi plevel, obrezki žive meje, mogoče že prvi odkos trave in morda nekaj ostankov od sejanja komposta, vmes potrosim malo vrtne zemlje. Na vrhu, preden pokrijem s plastjo zemlje dodam kanto bokašija. Zadeva se malo "zakuri" ala vroči kompost ampak ne popolnoma, ker ni idealnih pogojev in se v roku enega mesca posede za približno polovico. Nato maja sem not posadim recimo buče. Čez poletje zagotavlja bučam pogoje ki so sicer na obali ekstremni (suša), jeseni pa material poberem iz luknje in presejem. Tako dobim vsako leto kakih 200L odličnega substrata ki je kombinacija vročega kompostiranja in EM. Kar ne dokončajo aerobni mikrobi dokončajo anaerobni. (Foto spodaj) To še presejem s sitom 0,5 cm. To sem recimo letos uporabil za vse spomladanske sadike, od paradižnikov naprej. Če mislim da bo rastlinica potrebovala recimo več dušika,v substrat kak teden pred uporabo vmešam zdrobljeno posušeno lucerno ali pa prah oglja namočen z gnojevko iz gabeza/kopriv ali kavne usedline itd. Poskusil bom še s prahom iz gabeza. Če se komu da igrat lahko poskusi z zmletim kurjim gnojem ali pa s prahom ki ostane od bio konjskih briketov itd (recimo 1 žlica / 1L substrata) Idej je veliko. Edino poskusi in primerjave dajo novo znanje.
Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha

Parangalus · Objavljeno: 27 Jun 2013 10:40 Naslov sporočila:

Vroči kompost
Zakaj? Ker iz resnično najmanj kakovostnih odpadkov z vrta naredim črno zlato. Iz najbolj zahrbtnega plevela, takšnega, ki se ga ne upam niti položit nazaj na zemljo potem ko ga spulim, in takšnega, ki že semeni, pa iz delov rastlin, ki so jih napadle razne plesni (polaganje v sredo kupa kjer je najvišja vročina) sem poleti v dveh mescih in pol dobil cca 300 L komposta, ki ga rastline obožujejo. Poskusil sem že vanj saditi vse mogoče.

Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha

Parangalus · Objavljeno: 27 Jun 2013 10:41 Naslov sporočila:

Listavka ali listna šota
Narejena v 10 mescih, iz približno 4m3 listja sem dobil 600 - 700L substrata.

Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha

Parangalus · Objavljeno: 27 Jun 2013 10:41 Naslov sporočila:

Fermentirani ostanki zelenjave in sadja pomešani z listavko.
Vsebino kante (EM) sem v karjoli pomešal z listavko (40:60) in čisto malo zemlje. Mešanico sem natlačil v eno veliko korito za rože in pokril s par cm zemlje. Po enem mescu je rezultat substrat z veliko hranili in pestrim mikroživljenjem. Preden sem začel uporabljat korito sem to počel v luknji cca 70x70x70 cm. Mešanici za sadike dodam 25% tega substrata in rastlinam se meša od veselja. Smile

Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha

Aye-Aye · Objavljeno: 28 Jun 2013 08:16 Naslov sporočila:

Parangalus, mi smo pa spomladi, na gozdni cesti, kjer samo dvakrat na leto vozi traktor, pobrali nekaj listavke, no tam je skozi mokro, saj je spodaj en izvir in listje lepo razpada, takole zgleda, ko se razmoči je videti tudi do 20 cm debela plast, je ta listavka v redu, ali se zaradi mokrote, ne naredi prava, zgleda pa takole:

Parangalus · Objavljeno: 29 Jun 2013 14:54 Naslov sporočila:

bobolino · Objavljeno: 25 Feb 2014 17:19 Naslov sporočila:

Danes sva se z možem v pred časom izpraznjen plastični kompostnik namenila izdelati substrat, ki bi ga kasneje uporabila v rastlinjaku.

Delno prepereli listi bukve in listavka izpod njih, na njo malo zemlje iz brežine, res tanko plast, čez pest ali dve razdrobljenega in namočenega oglja, par lopat preperelega hlevskega gnoja in preko bokashi posip. In to sva parkrat ponovila, kolikor sva pač imela listja.

Zdaj pa se začne čakanje. Le to nisem prepričana, ali se naj to vsake toliko časa premeša.
_________________
"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë

zuf · Objavljeno: 07 Mar 2014 23:17 Naslov sporočila:

Substrat za sejanje in sajenje na prosto

Danes sem prvič uporabljal obogatene krtine - ko sem na vrtu naredil jarek v zastirko z namenom setve, sem v jarek nasul tanko plast obogatenih krtin, posejal seme in nato še enkrat zasul, debelina zasutja odvisna od semen.
Čiste krtine ne bi bile tako primerne za to početje, te obogatene so pa super, saj so dosti bolj rahle in prhke.

Na dva načina so obogatene.
Obe verziji so super:

1. verzija
- travniške krtine ali vrtna zemlja
- fermentirana vsebina organka
- to dvoje zmešano v istih količinah
- pustiti kompostirati na vsaj 10°C+ za kakšen mesec
- rezultat je bistveno bolj rahla in prhka zemlja, kot tista prvotna

2. verzija
- travniške krtine ali vrtna zemlja
- ista količina otrobov navlaženih z BIM koncentratom
- zmešano pustiti kakšna dva tedna na 10°C+
- rezultat v primerjavi s prvo verzijo še bolj rahla prst

To dvoje se bo odlično obneslo tudi za presajanje raznoraznih sadik na vrt.
S tem zmanjšamo šok pri presajanju, vnašamo koristne mikrobe, življenje, hranila.

pep · Objavljeno: 07 Mar 2014 23:36 Naslov sporočila:

Danes sem odprl hobuk v katerega sem v jeseni zmešal krtinovko listavko in nekoliko bokašija, ter dal v toplo klet.
Črna zemlja, lepega vonja, drobnozrnata, zmešal sem jo s kupljenim substratom in vanjo pikiral podarjene sadike s včerajšnjega srečanja štajercev, pa da vidimo kaj bo.
Zuf, kaj ti nisi Štajerc, lahko bi nam kaj koristnega povedal.

zuf · Objavljeno: 08 Mar 2014 21:09 Naslov sporočila:

O ja, sem, čeprav bolj Pohorc. Smile

Se vidimo kaj, pridem naslednjič.

aladin · Objavljeno: 08 Mar 2014 21:51 Naslov sporočila:

Jaz sem sejal v mešanico, v katero sem dodal tudi nekaj tvojih otrobov Zuf. Zdaj sem videl, da je zadeva še zmeraj aktivna, po površini mešanice se mi pojavlja bel puhek.

A bo kaj zraslo al bo samo še malo boljši kompost ratal (obogaten s semen) Rolling Eyes

zuf · Objavljeno: 08 Mar 2014 21:54 Naslov sporočila:

Boš videl! Smile

j
Jaz tudi čakam kako se bo razpletna ena podobna situacija.

zuf · Objavljeno: 10 Mar 2014 23:06 Naslov sporočila:

Razni pikiranci, ki sem jih sadil v 3dcl lončke z mešanico d.komposta, listavko, oglja in inokuliranih otrobov rastejo kot nori, ampak jim je malenkost pretoplo in substrat se prehitro suši.
Klični listi venijo, tudi lepi in veliki pravi listi so malenkost povešeni.
Prekomerno dobroto izvajajo mikrobi, ki naseljujejo otrobe (vir hrane), odtod aktivnost in toplota - temperatura substrata konstantna 36°C in to v zunanjem koritu!
Mikrobi, ki so bili v kompostu, listavki in BIM, sedaj razkrajajo otrobe in se množijo.
Morda si za seme premislim, ampak se mi ne zdi dobro, da damo seme ali sadiko v ravno namešan substrat.
Vsaj en teden naj stoji, raje več.
Tudi na vrtu.
Bom poročal kako se obnese sejanje in sajenje v takšen substrat.
Trenutno so na testu
sadike; jajčevci, paprike, paradižnik, tobak,
seme notri; kolerabica, gomoljna zelena, por,
na vrtu seme; boba in še kaj...

zuf · Objavljeno: 11 Mar 2014 01:17 Naslov sporočila:

Podobna situacija glede substrata je tudi v koritu.
Že kakšen teden je namešan v koritu, dva večera nazaj je bila temperatura substrata v globini 10cm 32°C, čez dan 36°C, tri sadike paradižnika, ki sem jih posadil je uvelo, ostalo se je prijelo in vidno raste.
Včeraj smo naredili tunel in smo pokrili.
Pred eno uro je temperatura substrata bila 26°C, kar pomeni, da se mikrobi umirjajo in s tem temperatura.
Temperatura substrata ni odvisna od zunanjih temperatur - pogoj so temperature nad 8°C, takrat se stvar aktivira in po parih dneh je stabilna temperatura nad 32°C, potem začne počasi padati, na koncu se normalizira.
Naslednjič počakam, da se prej skuha do konca in nato sadim.
Kakšne so sestavine?
Količine sestavin od največ do najmanj: listavka, d-kompost, vrtna zemlja in krtine, otrobi, oglje, vermikulit, kamena moka, voda, BIM koncentrat.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli