 |
Gartlc
Forum o vzgoji, negi, razpoznavanju in izmenjavi rastlin, sodelovanju z naravo ter druženju ljubiteljev vrtnarjenja
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
ck
Pridružen/-a: 01.07. 2013, 16:42
Prispevkov: 421
Kraj: kamnik
|
 Objavljeno: 30 Sep 2020 08:29 Naslov sporočila: |
 |
|
Sorti sta križanca kot je že predhodno pravilno navedeno, vendar so to križanje izvedli v SLO (Črnko), zato sta to SLOVENSKI sorti.
Tudi Topaz (Češka sorta) in mnoge ostale novejše sorte so nastali kot križanci obstoječih sort in ne kot naključni sejanci, s tem, da se sedaj striktno išče predvsem odporne sorte, ki bi bile tudi tržno zanimive, čeprav pride po križanjih do marsičesa.
Pri jablanah zaenkrat še ne gre za gensko spremenjene sorte na umeten način ampak to delajo s križanjem znane sorte z določenimi lastnostmi z drugo znano sorto z določenimi lastnostmi in upajo, da bodo uspeli dobiti drevo z iskanimi - željenimi lastnostmi.
Plodove s teh dreves potem oberejo in posadijo njihove peške.
Na cca 10.000 tako posajenih pešk, dobijo eno ali dve drevesi z enakimi - podobnimi lastnostmi in morda enega z boljšimi (ne pa nujno z željenimi - ciljnimi).
Glede na to, da se z žlahtnjenjem sedaj ukvarja mnogo inštitutov, univerz,.. bo na trgu v doglednem času verjetno mnogo sort jablan, ki bodo odporne na bolezni, z dobro rodnostjo, dobrim okusom plodov,........
_________________
lp |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
Andrej Banko
Pridružen/-a: 31.05. 2015, 08:51
Prispevkov: 5202
Kraj: Domžale
|
| Objavljeno: 30 Sep 2020 09:29 Naslov sporočila: |
|
|
Edino na jabolčnega zavijača pa verjetno ne bo nobena nikoli odporna ...  |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Pepe
Pridružen/-a: 13.03. 2014, 20:03
Prispevkov: 781
Kraj: Konjice
|
| Objavljeno: 30 Sep 2020 12:34 Naslov sporočila: |
|
|
| Andrej Banko je napisal/a: | | Edino na jabolčnega zavijača pa verjetno ne bo nobena nikoli odporna ... |
Gotovo bi se dalo tudi to spraviti skupaj. Vendar bi moral sadež biti bodisi neokusen ali strupen za to zverino. Bojim se, da bi bil potem tudi za nas neokusen ali strupen. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
elstar
Pridružen/-a: 26.06. 2013, 07:36
Prispevkov: 479
Kraj: Savinjska dolina
|
| Objavljeno: 30 Sep 2020 17:12 Naslov sporočila: |
|
|
Josip Priol je opravil križanje sort londonski peping in jonatan. Selekcijo pa je nadaljeval J. Črnko. Nastala je sorta lonjon.
Kot prva (takrat jugoslovanska) sorta pa je bil registriran priolov delišes, seveda plod dela in vzgoje Josipa Priola.
Podobno zgodbo nastanka kot lonjon, v duetu Priol, Črnko, ima tudi sorta majda. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
ck
Pridružen/-a: 01.07. 2013, 16:42
Prispevkov: 421
Kraj: kamnik
|
| Objavljeno: 01 Okt 2020 19:23 Naslov sporočila: |
|
|
Pinova se barva šele zadnjih 6-7 dni. Posajena je bila lani jeseni (2 letna bolj šibka sadika). Ima en sam plod.
_________________
lp |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
ck
Pridružen/-a: 01.07. 2013, 16:42
Prispevkov: 421
Kraj: kamnik
|
| Objavljeno: 01 Okt 2020 19:34 Naslov sporočila: |
|
|
Mošancelj letos zaradi pozebe ni ravno poln (naj vas spodnja slika ne zavede), so pa plodovi bolj lepi in malce debelejši. Obilica sonca je dodala nekaj barve nekaterim plodovom.
_________________
lp |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
krnekdo
Pridružen/-a: 21.02. 2016, 11:02
Prispevkov: 473
|
| Objavljeno: 07 Okt 2020 22:06 Naslov sporočila: |
|
|
| ck je napisal/a: | Pinova se barva šele zadnjih 6-7 dni. Posajena je bila lani jeseni (2 letna bolj šibka sadika). Ima en sam plod.
|
Ta sorta tako ali tako zelo šibko raste. Čez leto ali dve ti bo pa že lomilo veje zaradi preveč plodov, če ne boš delal selekcije.
Btw na Bledu sem zrelo pinovo obral 14.9. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
ck
Pridružen/-a: 01.07. 2013, 16:42
Prispevkov: 421
Kraj: kamnik
|
| Objavljeno: 08 Okt 2020 17:48 Naslov sporočila: |
|
|
| krnekdo je napisal/a: |
Btw na Bledu sem zrelo pinovo obral 14.9. |
Moja je cepljena na MM106 in če bo šibka bo kar Ok, ker ne želim višjega drevesa kot cca 2,5 m in temu primerno izvajam rez , gostota saditve pa je na cca 1,5m.
Napiši kaj o trpežnosti plodov, obarvanosti, okusu in občutljivosti drevesa na bolezni.
Jaz sem ga že jedel in mi je bil zelo dober, ostalo pa vem samo iz literature.
_________________
lp |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
htf_lover
Pridružen/-a: 25.06. 2013, 08:06
Prispevkov: 536
|
| Objavljeno: 08 Okt 2020 20:34 Naslov sporočila: |
|
|
Ananasova reneta
Stara sorta (1820). Plodovi so majhni in zelo aromatični. Zanje je značilna živo rumena barva in številne pikice oz lenticele. Rast ima zelo šibko in zelo čokato. Tako drevo, kot plodovi, imajo lastnosti zaradi katerih zamenjava z drugo sorto skoraj ni mogoča. Potrebno je redčenje plodov, ker so drugače tile predrobni. Škrlup jo zelo redko napade, nekoliko pa je dovzetna za plesen in jablaovega raka. Potrebuje dobro lego in kvalitetna, vlažna tla za optimalen pridelek, saj drugače plodovi ne dosegajo željene velikosti in okusa. Dandanes je ljubiteljska sorta in se najde v mariskateri drevesnici. Jesensko-zimska sorta, ki se lahko skladišči do februarja.
Letos mi je prvič nastavila veliko plodov, žal pa je toča terjala svoj davek. Je pa kar priporoljiva sorta z moje strani, če imamo ustrezno lego in tla. Je odločilna izbira, če je prostorska stiska, ker so drevesa bistveno manjša kot pri marsikateri drugi sorti. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Andrej Banko
Pridružen/-a: 31.05. 2015, 08:51
Prispevkov: 5202
Kraj: Domžale
|
| Objavljeno: 08 Okt 2020 20:59 Naslov sporočila: |
|
|
Res super sorta, tale ananasova reneta. Sem prav vesel, da sem jo posadil.
Ko sem nakaj jabolk pred časem nesel v službo, so bili večini najbolj všeč ravno ti - mali, rumeni.
Škoda le, da je nisem raje vzel na podlagi MM-111, ker ima res šibko rast.
V petih letih na MM-106 na vem, če je že dosegla 2,5 metra, pa je posajena na kvalitetni in poleg tega še dobro pognojeni zemlji. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mravlja
Pridružen/-a: 21.05. 2016, 12:50
Prispevkov: 4276
Kraj: Loka
|
| Objavljeno: 08 Okt 2020 22:13 Naslov sporočila: |
|
|
| ck je napisal/a: | ...
Moja je cepljena na MM106 in če bo šibka bo kar Ok, ker ne želim višjega drevesa kot cca 2,5 m in temu primerno izvajam rez , gostota saditve pa je na cca 1,5m.
... |
ck, na kakšen način režeš svoje jablane,... hruške... ? Oboje, višina in razmak posaditve, se mi zdita za MM106 dokaj mali. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
krnekdo
Pridružen/-a: 21.02. 2016, 11:02
Prispevkov: 473
|
| Objavljeno: 09 Okt 2020 08:46 Naslov sporočila: |
|
|
| ck je napisal/a: | | krnekdo je napisal/a: |
Btw na Bledu sem zrelo pinovo obral 14.9. |
Moja je cepljena na MM106 in če bo šibka bo kar Ok, ker ne želim višjega drevesa kot cca 2,5 m in temu primerno izvajam rez , gostota saditve pa je na cca 1,5m.
Napiši kaj o trpežnosti plodov, obarvanosti, okusu in občutljivosti drevesa na bolezni.
Jaz sem ga že jedel in mi je bil zelo dober, ostalo pa vem samo iz literature. |
Tko bom rekel. Plod je dober, dokler ga vzporedno ne ješ s kakšno drugo sorto(Pilot, Relinda, Carjevič, Ecolette). Takrat se ti zdi, da nekaj manjka, malo preblag okus.
Drugače drevo ni kaj občutljivo, le občasno kakšen poganjek prizadene pepelasta plesen. 5 let stari drevesi na mm106 imata nekako 2,2m višine, samo jima nič ne omejujem rasti. Za primerjavo, enako stari Ecolette na isti podlagi se bližata 4 metrom.
Slikca je 10 dni pred obiranjem, je pa to veja nacepljena na sejanca.
 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
ck
Pridružen/-a: 01.07. 2013, 16:42
Prispevkov: 421
Kraj: kamnik
|
| Objavljeno: 09 Okt 2020 09:00 Naslov sporočila: |
|
|
| mravlja je napisal/a: |
ck, na kakšen način režeš svoje jablane,... hruške... ? Oboje, višina in razmak posaditve, se mi zdita za MM106 dokaj mali. |
Na MM106 imam "normalne" sorte. Bolj bujne - Mutsu, Jonagold, Merlose in še nekatere bujne imam na M9. Na M9 imam tudi nekatere, ki jih nisem dobil na na višji podlagi.
Nekatere imam tudi na M7, ki je po rasti podobna MM106, le da je iz dugega "gnezda" - drugje so jo vzgojili.
Vzgoja zahteva striktno rez enoletne sadike na predvideno višino debla - pri meni cca 90 - 100 cm + nekih 25 - 30 cm (vsaj 8 brstov) - gledam tudi na to, kam je obrnjen vrhnji brst ker s tem malo "poravnam" drevo.
Vrhnji brst ali dva pustim, potem dva do tri oslepim, spodnje 4-5 pa pustim.
Ti spodnji zato rastejo bolj poševno ali celo vodoravno.
Ko sta zgornja poganjka velika cca 25- 30 cm, izberem lepšega, drugega pa odstranim.
Ko so spodnje vejice dolge nekih 40 cm jih po potrebi začnem privezovati - najprej malo, da se začnejo ravnati, potem pa po potrebi še bolj v vodoravni položaj. Pri nekaterih drevesih, ki vseeno delajo zelo pokončne veje pa že prej poskušam dobiti bolj položno vejo z raznimi prijemi - npr. z leseno ščipalko ali krivljenjem s pomočjo vstaljanja izrezane veje med steblo in vejo - tu zna biti kar nekaj dela in redne - tedenske kontrole.
Včasih imamo kakšno zelo pokončno vejo na mestu kjer rabimo bolj položno, pa to rešujem drugo leto zgodaj spomladi z rezjo na čep in upam, da bo pognal kakšen vodoraven poganje (malo k odganjanju novega poganjka pomaga tudi če previdno zažagamo nad tem mestom).
Potem pa gre naprej podobno - tu mislim na naslednje etaže (drugo, tretje in morda četrto leto), s tem da naslednje leto odrežem cca 40 - 50 cm nad zadnjo vejo od prejšnega leta, ki jo želim obdržati (v etaži imam 3- 5 vej - največkrat pa 4) Tu ravnam potem z brsti enako kot prvo leto.
Če odženejo na etažo več kot 4 vejice potem viške odrežem poleti, pri tem pazim, da so ostale veje kar najlepše in čim bolj pravilno razporejene okoli debla.
Problemi se kažejo pri zelo rodnih drevesih, kjer je včasih v naslednjih letih (včasih pa že prvo leto na M9) večina brstov na deblu rodnih in je treba cvetove pazljivo potrgati in pustiti listni poganjek ki je v brstu, da zraste v vejo.
Ko drevo doseže željen volumne in višino, pa režem čim manj in po potrebi večkrat.
Npr. spodnje veje tik pred cvetenjem, v sredini 14 dni po cvetenju, vrhnje veje pa junija
S tem zaviramo rast v zgornjem delu in pospešujemo v spodnjem. Seveda če je potrebno kakšno vejo ki raste moteče (premočna, preveč pokončna,...) jo odrežemo takoj spomladi ali ko začne poganjati listje.
Če želim (ali moram) iz kakšne razloga pospešiti rast, pa režem najkasneje v začetku marca.
To je v osnovi to.
Ko drevo prvič zraste preko predvidene višine, vrh nato odstranim - to ali naslednje, obvezno pa to storim v začetku poletja, ker s tem zaviram rast. Vrh odrežem tik nad vejo, ki je na dokončni višini.
Veje v sredini in na vrhu drevesa naj bodo obvzeno vodoravne ali celo rahlo navzdol, spodnje pa so lahko obrnjene tudi malo navzgor.
To počenjam tudi naslednja leta.
Če so z leti veje premočne in ponavadi so po 8 -10 letu, jih pomladim - odrežem na čep ali prstan ali na neko mlado vejo, ki je blizu debla. Na ta način dobim mlad rodni les ter bolj zračno in osvetljeno krošnjo.
Veje krajšam na neke stranske že prej - po potrebi, tako da je krošnja dovolj zračna in osončena, veje pa tako niso predolge. Tu velja tudi neko praktično vodilo, da stranska veja ne sme biti debelejša kot cca 1/3 debla. Tako vejo odrežem na čep ko je to potrebno (včasih že 4 -5 leto).
Nekako takole gre. Poglejte is na You tube posnetke rezi (tudi Srbske in Hrvaške), so nekateri kar Ok.
_________________
lp |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
aladin
Pridružen/-a: 17.06. 2013, 20:14
Prispevkov: 952
Kraj: Radovljica
|
| Objavljeno: 09 Okt 2020 10:54 Naslov sporočila: |
|
|
| Tole so pa navodila za v učbenike. Hvala! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Andrej Banko
Pridružen/-a: 31.05. 2015, 08:51
Prispevkov: 5202
Kraj: Domžale
|
| Objavljeno: 09 Okt 2020 11:27 Naslov sporočila: |
|
|
| Mojster je mojster ! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
  |
Gartlc Seznam forumov
-> Sadje
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3 ... 62, 63, 64 ... 79, 80, 81 Naslednja
|
Časovni pas GMT + 2 uri, srednjeevropski - poletni čas
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3 ... 62, 63, 64 ... 79, 80, 81 Naslednja
|
| Stran 63 od 81 |
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
