|
Gartlc Forum o vzgoji, negi, razpoznavanju in izmenjavi rastlin, sodelovanju z naravo ter druženju ljubiteljev vrtnarjenja
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
MARIJAV
Pridružen/-a: 06.06. 2013, 21:47 Prispevkov: 1897 Kraj: PONIKVA
|
Objavljeno: 17 Jun 2013 17:20 Naslov sporočila: Ajda |
|
|
Na cca 10 m2 sem posejala pred enim tednom nekaj pesti ajde pa je že lepo prikukala ven.
Nekdo je nekje omenil, da je čaj iz ajdovih cvetov in v kombinaciji še z nečim, izredno dobro domače zdravilo proti
Znalce o zdravilnih rastlinah bi prosila, da mi razjasnijo pojme, jaz se zaradi moje "rozike" iskreno opravičujem _________________ Živeti na podeželju je najlepše! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
metuljc
Pridružen/-a: 01.06. 2013, 13:30 Prispevkov: 9547 Kraj: Rimske Toplice, okoli 240 mnm
|
Objavljeno: 17 Jun 2013 17:48 Naslov sporočila: |
|
|
Ajda, ki raste na čimbolj revnih tleh, čimbolj izpostavljena sončnemu sevanju, ima veliko rutina, kvercetina in še česa. Skratka, antioksidantov, ki dobro vplivajo na kapilare. Še boljša od navadne ajde (Fagopyrum esculentum) je tatarska ajda (Fagopyrum tataricum). Kaj več o koristnosti ajde pa tukaj. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
MARIJAV
Pridružen/-a: 06.06. 2013, 21:47 Prispevkov: 1897 Kraj: PONIKVA
|
Objavljeno: 17 Jun 2013 17:58 Naslov sporočila: |
|
|
Joj, Metuljc, zdaj ko sem prebrala na povezavi, pa se mi nekako svita ja, da se je šlo za ožilje in mislim, da je bila omenjena neka kombinacija z divjim kostanjem. _________________ Živeti na podeželju je najlepše! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
vodenka
Pridružen/-a: 07.06. 2013, 13:26 Prispevkov: 863 Kraj: Hrastje-Golo
|
Objavljeno: 17 Jun 2013 18:26 Naslov sporočila: |
|
|
Lahko tudi mešaš s meliso ali malinjakom izredno prav pride ta caj v spomladansken ćiščenju ožilja. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Harka
Pridružen/-a: 01.07. 2013, 08:34 Prispevkov: 123 Kraj: Ljubljana, tudi do 600m nmv
|
Objavljeno: 06 Jul 2013 08:20 Naslov sporočila: |
|
|
Moja ajda iz lončka
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
MARIJAV
Pridružen/-a: 06.06. 2013, 21:47 Prispevkov: 1897 Kraj: PONIKVA
|
Objavljeno: 06 Jul 2013 21:53 Naslov sporočila: |
|
|
Ajda je že prekrila celo gredo, verjetno je malo pregosta, ampak, kaj čem. Cvetja in potem semena pa le bo kar nekaj:
_________________ Živeti na podeželju je najlepše! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30 Prispevkov: 19309 Kraj: Medvode-okolica 420 m nv
|
Objavljeno: 07 Jul 2013 04:38 Naslov sporočila: |
|
|
Marija, ko bo zacvetela preveri, če jo bodo obiskovale čebele. Spomnim se iz debat med čebelarji, da jih današnje ajdove njive ne zanimajo, ker ne sejejo več pravega semena. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Plamenka
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 09:45 Prispevkov: 11054 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 08 Jul 2013 20:00 Naslov sporočila: |
|
|
Muha, moja ajda že cveti, je na njivi, na kateri nisem ravno vsak dan. Danes sem bila, pa čebel ni bilo, le druge žuželke in kapusovi belini. Tudi to šteje? Tudi drugod ni bilo čebel. Dašabina, če tole bereš, semena si mi ti dala. Ali tvojo ajdo obiskujejo čebele? |
|
Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30 Prispevkov: 19309 Kraj: Medvode-okolica 420 m nv
|
Objavljeno: 09 Jul 2013 05:16 Naslov sporočila: |
|
|
Plamenka, ostale žuželke štejejo le kar se tiče oplojevanja. Spomnim se ajde iz moje mladosti, vse polno čebel je brenčalo po njej, kot bi rojile. Mislim, da je ajda takrat cvetela precej kasneje in čebelarji so jim ajdov med puščali za ozimnico, ker ima menda tudi precej zdravilnih učinkovin za čebele.
PS: zanimalo me je, če je moj spomin pravi in sem šla preverjat po spletu in našla na čebelarskem forumu, da ni problem v sorti ajde, ampak v tem, da jo danes sejejo prezgodaj. Da ajda medi, ko je več vlage in nižje temperature. Če je to poleti, potem le zgodaj zjutraj in pozno zvečer. In da so včasih ajdo res sejali šele na strnišča (tako sem imela v spominu), kar pomeni, da je zacvetela šele jeseni. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Plamenka
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 09:45 Prispevkov: 11054 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 09 Jul 2013 06:43 Naslov sporočila: |
|
|
Letos jo imam prvič in sem jo sejala prezgodaj, mislim, da konec maja. Bom drugo leto kasneje. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
orhy
Pridružen/-a: 02.06. 2013, 12:09 Prispevkov: 2523 Kraj: Kraško/Notranjska - 600 nmv
|
Objavljeno: 09 Jul 2013 06:50 Naslov sporočila: |
|
|
Ja, tudi jaz se spominjam, da je bila ajda, kot drugi posevek. Najbrž za ječmenom. Mislim, da ječmen prvi zori. Pri nas je sicer nismo nikoli sejali. Zakaj ?
Samo za eno družino v naši soseščini , se spominjam, da jo je pridelala vsako leto.
Med žitom je bilo posejano krmno korenje, ki smo ga opleli potem, ko je bilo žito že požeto. _________________
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
Darso
Pridružen/-a: 06.06. 2013, 13:59 Prispevkov: 837 Kraj: Slovenske Konjice
|
Objavljeno: 09 Jul 2013 07:54 Naslov sporočila: |
|
|
Plamenka samo čisto dol jo poreži pa baje zažene znova in ti bo lepo cvetela. Tako mi je rekel sodelavec, ki jo sadi za čebele in mu jo je enkrat toča čisto uničila. Po enem mesecu se je obrasla in bila še lepša, ker je imela več stranskih vršičkov in posledično več cvetov. lp _________________ Uživajmo v dobroti narave
https://picasaweb.google.com/home |
|
Nazaj na vrh |
|
|
brbr
Pridružen/-a: 06.06. 2013, 12:30 Prispevkov: 8002 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 09 Jul 2013 08:34 Naslov sporočila: |
|
|
Jaz sem malo ajde posejala sredi maja, takrat kot fižol. Ta ajda zdaj cveti, čeprav je pa zelo nizka. Jo posilkam danes, ko grem na njivo. Še enkrat pa jo bom sejala, ko bom požela rž, kateremu pa še manjka kar nekaj časa ( mislim, da bo zrel konec meseca. Se moram še pozanimat, kako veš, da je žito zrelo. Imam ga namreč prvič)
Poleg zdravih stvari,ki jih vsebuje in čebelje paše, je dobra tudi za tla-jih bogati in pleveli je nemarajo.
Orhy a si ti posejala tisto prigišče, ki sem ti ga dala? _________________ naredimo svet lepši |
|
Nazaj na vrh |
|
|
metuljc
Pridružen/-a: 01.06. 2013, 13:30 Prispevkov: 9547 Kraj: Rimske Toplice, okoli 240 mnm
|
Objavljeno: 09 Jul 2013 08:40 Naslov sporočila: |
|
|
Okoli cvetenja ajde in medovitosti: so problem sorte, je preoblem morda tudi čas cvetenja (ne, po ječmenu je bilo korenje, po pšenici je bila pa ajda, orhy, vsaj v naših koncih), ključni problem pa je - po besedah strokovnjaka za ajdo, dr. I. Krefta, pregnojenost njiv. Eden od razlogov, zakaj so sejali ajdo po žitu je bila kratka vegetacijska sezona, drugi gotovo ta, da ne potrebuje gnojenih tal, tretja pa, da zaduši rast plevela in razpleveli njive. In v skupnem- daje pridelek, ki je več kot uporaben, saj ima ajda precej beljakovin,....
Najlepše, daleč najlepše cvetijo ajde na visokih planotah Tibeta, Nepala, Butana,....kjer so skromna tla, visoke nadmorske višine in mnogo UV sevanja. taka ajda ima tudi veliko več rutina in kbvercetina, snovi, ki delujejo kot antioksidanti in so za človeka (tudi za živali, sevda), zelo koristni. Še veliko več teh snovi ima tatarska ajda (Fagopyrum tataricum), ki uspeva še veliko višje in na skrajno revnih tleh.
Pri nas so jo, od časa barona Žige Zoisa sejali po dolenjskih gričih, pogosto v mešpanih posvekih z navadno ajdo, zato je dobila ljudsko ime cojzla. Jo je gospod, menda na svoje stroške, uvažal s Češkega in širil med kmete, predvsem v "letih brez poletja", ko so bil poletja le bled odsev pravih, ker je zaradi prahu v atmosferi, ki je bil posledica izbruhov vulkanov v Tihem oceanu (1812 do 1815), ko žita niso dozorela.
(dodajam citat svojega prispevka s prejšnjega foriuma:
Ajda NI žito (ker ne sodi med trave), je pa žitarica, ker iz nje dobivamo moko. Ajdo je treba ophati, kar ni enostaven psotopek in to počne komaj kakšne mlin, ki pač ima stope. Pri nas se tradicionalno uporablja način, da se ajda prej skuha, pa potem olušči, v Avstriji, recimo, pa nekako oklešejo zrna. Zato je po naše pripravljena kaša nekako prozorna, steklasta, oklesana pa je podobna pesku, ne znam drugače povedati.
Naš način priprave velja za dosti bolj kvalitetnega, ker pridobi ajda s tem, ko se med kuho škrob razgrajuje na manjše dele, na kvaliteti. Sploh, če kašo potem še skuhamo in spečemo, dobimo eno od najbolj varovalnih jedi za debelo črevo (vir: dr. I. Kreft).
Ajdo dandanes običlajno kar celo zmeljejo za moko in potem presejejo, včasih so jo prej ophali in potem mleli.
Zadnje čase Rangusov mlin v sodelovanju z BF prideluje in daje na tržišče tudi tatarsko ajdo, ki jo je v naše kraje uvedel v letih hude lakote zarad poslediv izbruhov vulkanov v Tihem oceanu (leta 1812 do 1815, znana kot leta brez poletja) baron Žiga Zois in so jo na Dolenjskem do pred kratkim še sejali, vsaj v mešanih posevkih z navadno ajdo. Tatarska ajda ima še veliko več antioksidantov (kvercetin, rutin) kot navadna ajda, ker izvira iz visokih planot Himalaje in je s temi flavonoidi prilagojena na izjemno velika UV sevanja in tudi škodljivce. konec citata. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
MARIJAV
Pridružen/-a: 06.06. 2013, 21:47 Prispevkov: 1897 Kraj: PONIKVA
|
Objavljeno: 09 Jul 2013 08:55 Naslov sporočila: |
|
|
Metuljc, ali še imaš tisto malo semena mislim tatarske ajde, za katero si nekaj rekla, da mi jo boš dala? Krompiček že izkopavam in delam prostor, pa majski srebrnjak mi je že tudi sprostil gredico, tako da imam kam nasejati. Če boš od nedelje naprej kaj fraj, se kaj pripelji, da še rečemo katero. LP Marija _________________ Živeti na podeželju je najlepše! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|