Gartlc

[Bicikel]

Daj se toliko potrudi in napiši kaj je v tem videu pomembnega za tvoj primer. Video lahko izbrisejo, besede tukaj pa bodo ostale. Je tudi bolje za širši krog bralcev in z iiskalnikom se lahko najde.

[platar]

Po kratkem iskanju sem naletel na video v prejšnjem postu, ki pa priznam je v angleškem jeziku, ki ga res ne razumejo vsi. V videu je razloženo, da pač uporablja za razkužilo rastlinjaka po sezoni oziroma pred njo (torej v zimskem času) žveplo, ki ga segreva s pripravo (sulphur burner) toliko časa, da se dim uleže na vse površine in preprečuje plesnim razvoj, še posebej naj bi bilo primerno ravno za oblike pepelaste plesni. V videu tudi omeni, da žveplo ni ravno nedolžno in je potrebno biti pri tem previden (respirator oz. zaščitna maska) Prav tako je odsvetovana uporaba v času rasti rastlin, ker verjetno se žveplo tudi okusi na plodovih oziroma lahko zaduši rastline, prav tako ne vem kako veseli bi bili sosedi, če bi to uporabljal sredi največje vročine. (vsi najbrž vemo kakšen je vonj po gnilih jajcih...)
Za točno moj primer pa sem tudi napisal da pride v poštev verjetno le kot kot razkužilo.
Našel sem še eno Hi tech rešitev, ki pa je za nekomercialno pridelavo predraga oziroma se jo lahko naredi v lastni režiji ceneje:
Clean light
https://stoppowderymildew.com/product/cleanlight-hobby-unit/
oziroma alternativa glej prvi uporabniški komentar (je pa v angleščini vendar tudi google translate že zna vsaj približno prevesti):
https://www.amazon.com/Cleanlight-Hobby-Unit-Crop-Protector/dp/B008CGZCR0/ref=sr_1_1?ie=UTF8&qid=1500887447&sr=8-1&keywords=CleanLight+Hobby+Unit

Malo nepraktično če je rastlin preveč za vsakodnevno uporabo, ker je potrebno osvetliti rastlino na razdalji cca 10 do 15 cm v trajanju vsaj 5 sekund in ne več kot 15, ker lahko UV svetloba tudi zažge listno maso. Naj bi pa taka luč ubila samo micelij plesni ne pa tudi spor, tako da je potrebna malodane vsakodnevna uporaba za dokončno zatrtje, ker se spore razmnožujejo na cca 24 do 48 ur. Po osvetlitvi naj bi plesen v parih dneh počrnela in se jo nato samo obriše z listov. Velika prednost pa je, da ni kemije, isti princip se uporablja tudi pri dezinfekciji pitne ali akvarijske vode in tudi zraka v HVAC filtrih. Tudi tu je pri uporabi potrebna previdnost(zaščitna očala ter nič gole kože-kot pri varjenju) Rešitev sama po sebi je zelo elegantna in ni rečeno da ne poizkusim sam izdelati podoben reflektor, kot mojster v prvem amazonovem komentarju....
Če ima slučajno kdo izkušnje s tema dvema metodama naj prosim poda še svoje mnenje. Prav tako za kakšnen konvencionalen pripavek na osnovi žvepla po možnosti dovoljen v eko pridelavi.
Sam sem našel tole-močljivo žveplo za vinogradnike
http://www.wineandweather.net/?tag=mocljivo-zveplo

[figula]

Recimo da bi bila možna rešitev za razkužilo zemlje tudi solarizacija (soil solarization).
Kar bi sicer pomenilo, da se eno leto odpoveš paradižnikom v rastlinjaku.

[MARIJAV]

Očitno imam kar srečo, saj imam na istem mestu v plastenjaku zagotovo več kot 15 let paradižnike, pa ne opažam kakega večjega obolevanja, kot na zunanjih, kjer jih vsako leto prestavljam po gredah. Vsake 3 leta preštiham in močno pognojim s preperelim hlevskim gnojem, naslednje leto pa jama, notri kompost, sajenje... in to je to. Je pa plastenjak 10x4m in na vsaki strani čez celo sezono odprt.
_________________
Živeti na podeželju je najlepše!

[Danilo]

Pozdravljeni

Šesto leto imam rastlinjak 5x3,5 m zasajen z preveč paradižniki in tudi letos računam, da bom zadnje pobral ob prvih zmrzalih. Po mojih izkušnjah in izkušnjah znancev si zmagal, če se v rastlinjaku držiš naslednjega:
- dobro in ne preveč pognojena zemlja
-kvalitetne sadike (dovolj svetlobe in večji lončke ob predvzgoji, "trdosrčna selekcija" sadik, čeprav ti je hudo za vsako, ki je ne posadiš.
-sajenje šele, ko se zemlja dovolj ogreje
-razne zastirke so ok, vendar šele kasneje, ko se zemlja dodobra segreje.
- kapljično ali zalivanje preko steklenk (niti ne po zastirki, sploh pa ne po rastlini)
- redno obtrgavanje viška in obolelih ali iztrošenih listov in zalistnikov in usmerjanje rasti za preprečitev "džungle"
-poznavanje sortnih značilnosti
- dognojevanje po potrebi (kalcij foliarno ob vročini in formiranju plodov)
- ne kupujte hobi rastlinjakov, kjer se ne da dvigniti stranic.

Verjetno se marsikdo ne strinja z mano, vendar meni v sezoni še najbolje "dela" paradižnik na gredi, kjer imam samo prozorno streho na višini 2.5 m. Za predvzgojo in za čas pred ledenimi možmi pa je seveda rastlinjak z kakim kaloriferčkom za + .
Rastlinjaka ne bom prestavljal, dokler mi vse dela ok. Spomladi ga operem z milnico in prešpricam z sodo bikarbono. Zaenkrat je to dovolj.
Hvaležen sem vam tudi za razne nasvete na forumu. Vsak zase pa seveda presodi, kaj je smiselno, zmore in si tudi postavi mejo med ljubiteljskim hobijem in preveliko obveznostjo.

Lepo sezono še naprej
Danilo

[mravlja]

Sem zelo vesel vasih nasvetov, posebno zadnjih dveh - marijev in danila - prakticno, po domace in po naravi. So mi blizu.

Ima ferdo36 prav: "Narava vse povrne!"

[mravlja]

Ko gre pogovor o gojenju paradiznika v zaprtih prostorih... - stran 19, tocka 12.2 INTEGRIRANO VARSTVO V RASTLINJAKIH - je zelo zanimiva branje:

http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/podrocja/Kmetijstvo/Integrirana_pridelava/TN_IPZ_2012.pdf

Ostalo tudi.

[platar]

[mfranc]

[Plamenka]

Lahko samo napišem, da gre vode za zalivanje v obeh rastlinjakih in potem še v vseh loncih veliko. Gred, ki so na prostem, pa ne zalivam. Imamo tri zbiralnike vode. Dva držita 460l, eden pa 300, pa bi rabili še kakšnega, saj vodo porabimo prej kot v tednu dni, sploh letos, ko jo nekaj peljemo še na drugo lokacijo zalivat lubenice. Ko je dež, se rezervarji dokaj hitro napolnijo, obdobja brez dežja so pa vse daljša. V rastlinjakih je kapljično namakanje. Prva leta smo zalivali vsak dan. Avtomatska ura je bila nastavljena na pol ure. Ko je vode v zbiralnikih zmanjkalo, se je uporabila iz vodovoda. Lani in letos pa skušamo bolj varčevati z vodo in v rastlinjaku zalivamo na 3-4 dni, a seveda daljši čas. V loncih seveda vsakodnevno. Kadar dežuje, pa ne glede na to, kdaj se je nazadnje zalivalo, odprem zalivanje z deževnico v rastlinjakih, da voda ne teče iz polnih rezervarjev in da se zemlja v rastlinjakih vsaj malo napoji. Zelenjava je sicer neenakomerno zalita, zato je veliko plodov razpokanih, a se le pozna pri porabi vode. Če nas ni doma več dni, dela seveda avtomatika iz vodovoda.

[juglans]

[metuljc]

Namakanje na daljši rok mora nujno privesti do zasoljevanja tal, saj so v vodi prisotne soli (Ca, Mg karbonati, fosfati,....), ki se nalagajo v tleh, ko voda hlapi. Nekaj o tem tukaj. in, malo manj zahteven tekst,
tukaj.

[platar]

Ja pri nas imamo na srečo zalogovnike za deževnico in to 3 po 1m3 prebarvane v črno zaradi alg (pa še voda se bolj segreje), na koncu tistega, ki gre v rastlinjak pa je še montiran filter iz aktivnega oglja, ki se menja vsako sezono. Mogoče bi ga bilo pametno uporabiti tudi pri vodi iz pipe?(pri nas je precej trda PH8+)
Iščem avtomatsko zalivalko, ki bi odpirala že pri tlaku 0,2bara, vse meni znane odprejo šele pri okoli 1bara, kar pa je za gravitacijo preveč...

[mfranc]

Dali ste mi nekaj "hranil" na temo voda; bom nadaljeval v smeri, kako priti do deževnice.

Pri nas koliščarjih, pardon, morostarjih , z visoko talnico, je vkopavanje cistern drag postopek. Poenostavljeno, če hočem narediti zemeljsko hrambo za vodo 10 m3, ima taka prazna posoda 10 ton vzgona, pomeni da jo moram pritrditi na "sidro" težko 10 ton. En kubik betona je težak nekaj nad dve toni .....

Deževnico bi uporabljal zaradi mojih navedenih pomislekov glede vodovodne vode; sicer pa cena vode, vodarina, res ni tako visoka, da bi zaradi plačevanja vode stradali .
_________________
mfranc

[JERCA]

Jaz imam rastlinjak 3x5 od Gajška, tam nekje od meseca maja naprej imam obe stranici odprti + vrata. Prva leta sem imela težave z boleznijo, saj sem ponoči zapirala, zjutraj je bilo polno vlage, idealno za razvoj plesni in kljub temu da sem skoz s škropilko okrog letala, sem imela bolne rastline. V ušesih mi je ostal stavek Miše Pušenjak, ki je rekla da je redno zračenje in prepih v rastlinjaku najboljša preventiva, šele potem so škropiva, čajčki.... Tega se zadnji leti držim in deluje.
Poleg tega imam letos obe gredi pokriti. Eno s črno prevleko-kopreno, drugo s folijo. Spodaj, pod pokrivali imam kapljični namakalni sistem, voda iz štirne(žal še brez avtomatske ure), ročno vključim 2-3x tedensko in zadošča.

Hotela sem povedati, da se v mojem primeru koprena in namakalni sistem pod njo obnese. Imaš nekaj dela, ko sestavljaš in sadiš, kasneje pa samo priklopiš in uživaš. Zastiranje s slamo mi je povzročalo več težav jeseni ko sejem motovilec, rukolo... Se pa strinjam da je slama bolj naravna rešitev.
_________________
JERCA- nekdanja ERIENNE