 |
Gartlc
Forum o vzgoji, negi, razpoznavanju in izmenjavi rastlin, sodelovanju z naravo ter druženju ljubiteljev vrtnarjenja
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
TwityPity
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 09:28
Prispevkov: 2231
Kraj: okolica Bleda, 616m nmv
|
 Objavljeno: 01 Jun 2013 17:08 Naslov sporočila: Murva - Morus |
 |
|
Murva - Morus
| mravlja je napisal/a: | Sam sem prisel do nekega (recimo zacasnega) spoznanja, da je o murvi(vah) pri nas, kot kaze (splosno) malo znanega. Navkljub nekdanji splosni razsirjenosti murvinih dreves po Sloveniji (bele in crne murve) mislim, da je o njih napisanega premalo in veselo dopuscam tudi moznost, da v bodoce se kaj najdem. Tudi na vprasanja o murvah se tu na forumu ne dobi prav veliko konkretnih odgovorov. To razumem nekako tako, da, ker se nam murva(e) vracajo nazaj v okolje, se da dobiti informacije le "o spominu" na to neproblematicno in po krivici zapostavljeno sadno drevo. Ker z razmnozevanjem in z rastjo ni tezav, rodnost pa je obilna, si z njo ne belimo glave. Pac ne traja dolgo...
Sort crnih murv naj bi bilo na celem svetu zelo malo, starejsi viri omenjajo celo samo dve (?), torej samo dva izvora dreves crne murve (morus nigra). V polni rasti naj bi dosegle 10m visine in ca 15m premera krosnje. Po splosnem mnenju po okusu najboljsa.
Star(ejs)ih dreves rdecih murv v Sloveniji naj sploh ne bi bilo. Rdeca murva (morus rubra) naj bi bila naravni hibrid crne in bele murve, njena domovina je Amerika. Torej v nasem prostoru z njo ni nekih preteklih izkusenj. In dandanes "problemov" tudi ne. Kultivarjev rdece murve se v Sloveniji ne oznacuje (jih je vec), in jih kupis po principu "kupi, posadi, pocakaj, pa bos videl". Zrastejo do 15m visine in prav toliko premera. Od vseh murv (ne samo rdecih) se edino ameriski "Girardi dwarf" ustavi pri 3m visine - je naravni pritlikavec in je, po moje edina sprejemljiva "vrtna" murva.
Bela murva (morus alba) pa nas preseneti z izredno raznolikostjo. Ta se najraje in najboljse vidi v barvi zrelih plodov - od belih, roza, viola, ... do crnih - in seveda njih okusih. Po besedah zlahtniteljev se zelo rada "zeni" in je zato zanje hvalezen material. Vendar so vsa ta drevesa velika, v naravi visoka do 20m in premera 15m. Seveda se pri nas tudi ta prodajajo po zgoraj omenjenem "principu".
Poleg teh treh glavnih - bele, rdece in crne murve, obstajajo tudi druge, pri nas manj znane in uporab(lje)ne (obcutljivejse) oblike murv (morus macroura - himalajska,... ).
{mimogrede - vinkoz, tudi na tej murvi praviloma najdes obe vrsti cvetov - in moske in zenske - na vsakem drevesu}.
Obstajajo pa tudi razlicne vzgojne oblike murve, s tem mislim na "povesave", "strehaste",... , te niso toliko rezultat uvijanja vej ampak so skoraj vedno rezultat oblikovnega cepljenja, ki pa naj bi uspeval samo na beli murvi (na konkretno kateri mi (se) ni uspelo ugotoviti). Te oblike so nizje, visina drevesa je odvisna od visine cepljenja. Strehaste oblike cepijo na ca. 3m visine in jih obicajno uporabljajo za "prekrivanje" parkirisc in so "konkretno" siroke. Povesave murve pa so lahko cepljene tudi nize - lahko tudi na visine < 2m in seveda naprej. Sam vidim tezavo v tem, da (tudi fotografij) tako nizko cepljenih povesavih murv spostljivih starosti nisem nikjer zasledil. In si ne predstavljam, kako se z leti "obnese" (izpad oskrbe drevesa?). Ce mi kdo odgovori na to vprasanje ali prilepi slikco zdrave 30-letnice, jo bom zelo vesel.
Dobijo se tudi nizje - "balkonske" oblike murv (recimo nana, "Issai",...), ki dosegajo zelo skromne visine. Odkar sem dobil namig, da so to "operativno" obdelani primerki belih murv (injekcijsko zapiranje prehranjevalnih poti v rani mladosti) in da vse tudi ne rodijo, me ne zanimajo vec.
Moje mnenje o minimalnih dimenzijah pri sajenju obicajnih murv - visina do 4.5m in razmak 6,0m med drevesi. Kar je vec pa toliko boljse.
Manjse sadilne razdalje zahtevajo konkretno prijateljstvo z zago in sekiro. |
Nazadnje urejal/a TwityPity 17 Jun 2013 23:50; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
Optimist
Pridružen/-a: 13.06. 2013, 08:51
Prispevkov: 1276
Kraj: Idrija
|
| Objavljeno: 17 Jun 2013 23:46 Naslov sporočila: |
|
|
S prihajajočim toplim vremenom, se počasi barvajo tudi murve
Uploaded with ImageShack.us
_________________
Več jih posadiš, več jih ostane za tabo.... |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
crtj
Pridružen/-a: 14.06. 2013, 15:31
Prispevkov: 5502
Kraj: MS
|
| Objavljeno: 20 Jun 2013 22:25 Naslov sporočila: |
|
|
| Pri nas (MS) gre h koncu, prejšnje dni je bilo tako, da si stal pod drevesom in je samo kapljalo dol... Podložil sem vrteks, potresel, skuhal skupaj z rdečim ribezom. Peclji murv so se uvidevno zataknili v luknje na paličnem mešalniku in se jih je dalo vse pobrati ven. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Optimist
Pridružen/-a: 13.06. 2013, 08:51
Prispevkov: 1276
Kraj: Idrija
|
| Objavljeno: 28 Jun 2013 15:33 Naslov sporočila: |
|
|
_________________
Več jih posadiš, več jih ostane za tabo.... |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
crtj
Pridružen/-a: 14.06. 2013, 15:31
Prispevkov: 5502
Kraj: MS
|
| Objavljeno: 29 Jun 2013 11:11 Naslov sporočila: |
|
|
| Rad bi posadil murvo z večjimi plodovi (kot pa 1,5-2 cm, kar daje sedanja). Dobre lastnosti naj bi imela Illinois Everbearing. Ali ima kdo izkušnje z njo? Hvala. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Optimist
Pridružen/-a: 13.06. 2013, 08:51
Prispevkov: 1276
Kraj: Idrija
|
| Objavljeno: 08 Avg 2013 13:41 Naslov sporočila: |
|
|
Po moči ki jo napovedujejo, bo pravi čas za potikanje murv. Iz pomladanskega množičnega potikanja se mi je prijela ena....
_________________
Več jih posadiš, več jih ostane za tabo.... |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
greeny
Pridružen/-a: 09.06. 2013, 14:48
Prispevkov: 795
Kraj: MS - LJ
|
| Objavljeno: 08 Avg 2013 15:38 Naslov sporočila: |
|
|
| Uff, če bi imel kje prostor za murvo. Spomnim se, da sem jo edinkrat v življenju jedel pred desetimi leti v Bakovcih. Sta bili dve drevesi, sem bil na taboru. V spominu mi je ostala kot zelo okusen sadež. Jih pa sploh ne videvam nikjer... |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
nejevernež
Pridružen/-a: 15.07. 2013, 21:10
Prispevkov: 63
Kraj: Mirna peč - Novo mesto
|
| Objavljeno: 10 Avg 2013 21:00 Naslov sporočila: |
|
|
A murvo se lahko razmnožuje s potaknjenci?
_________________
Lep pozdrav, nejevernež ;) |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Optimist
Pridružen/-a: 13.06. 2013, 08:51
Prispevkov: 1276
Kraj: Idrija
|
| Objavljeno: 10 Avg 2013 23:04 Naslov sporočila: |
|
|
V juliju in avgustu, 7 do 10 cm s peto lubja, enoletni poganjki.
jeseni ali zgodaj spomladi, 25 do 30 cm s peto dvoletnega lesa, zakopljemo tri četrtine potaknjenca v senčno lego.
Menda da uspe celo z do 2,5 metra dolgo vejo starejšega lesa. Odrežemo v februarju in posadimo 30 cm globoko v zavarovano senčno lego. preostalo "deblo" zavijemo v mah, da preprečimo pretirano izhlapevanje, pustimo le zgornje nekaj brstov.
Pogrobamo veje v jeseni.
vir dedek_bedenko
_________________
Več jih posadiš, več jih ostane za tabo.... |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
nejevernež
Pridružen/-a: 15.07. 2013, 21:10
Prispevkov: 63
Kraj: Mirna peč - Novo mesto
|
| Objavljeno: 11 Avg 2013 10:31 Naslov sporočila: |
|
|
Havla, optimist 
_________________
Lep pozdrav, nejevernež ;) |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Ivčk
Pridružen/-a: 01.06. 2013, 07:47
Prispevkov: 1664
Kraj: Blizu Novega mesta
|
| Objavljeno: 06 Mar 2014 12:06 Naslov sporočila: |
|
|
Moj domači vrt premore zdaj že dve murvi
Prva je 'črnoplodna' povešava murva (Morus alba pendula), cepljena na višini enega metra in je prava krasotica z okusnimi sadeži, ki zorijo že konec maja.
Druga pa je novost, kupljena in posajena včeraj in sicer rdečeplodna murva (Morus rubra), cepljena na sejanec in bo bolj bujne rasti.
Rezala jo bom 'na glavo' - torej deblo na določeni višini prikrajšaš in od tam naprej puščaš rodne veje (kot na glavo obrnjena sirkova metla), vse veje pod to višino odstraniš, vsako drugo leto pa prikrajšuješ tudi del rodnih poganjkov na nekaj očes. Tako se deblo debeli, krošnja pa je vedno na enaki višini in plodovi na dosegu rok.
Plodove pričakujem šele čez vrsto let, saj je sadika mlada, po mojih ocenah dvoletna.
Enako gojitveno obliko imam tudi pri bezgu in se mi krasno obnese...
Slike sledijo...
_________________
Instagram profil: @iva.grasa.ig
Dostop do spletne ankete:
https://forms.gle/S3bLBtqhbhK1q6M6A |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Marjeta
Pridružen/-a: 07.06. 2013, 13:09
Prispevkov: 297
Kraj: blizu Sl. Bistrice, 700 mnm
|
| Objavljeno: 10 Mar 2014 16:13 Naslov sporočila: |
|
|
Kako se obreže mlado povešavo murvo?
Stara bo kaki 2, mogoče 3 leta, deblo je še zelo tanko, na kakem metru višine se razcepi v tri veje, ki so dolge kakih 70 cm, na vsaki se po celi dolžini izraščajo manjše vejice.
Kako zdaj to obrezati, da se ne naredi škoda (da se ne zmanjša rodnost)?
Malo me bega, ker vse te veje ne kažejo nobene želje po povešanju - upam, da ni bilo pod imenom povešave murve kupljeno 10 metrsko drevo. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
nejevernež
Pridružen/-a: 15.07. 2013, 21:10
Prispevkov: 63
Kraj: Mirna peč - Novo mesto
|
| Objavljeno: 10 Mar 2014 16:28 Naslov sporočila: |
|
|
Ivčk, imam eno vprašanje o vzgoji dreves v glavato drevo. Poteka enako, kot pri npr. bekah? Kjer se jeseni ali spomladi poreže vse enoletne veje, ki izraščajo iz "glav"? Ali se pusti štrclje?
Upam, da sem napisal tako, da se da razumeti 
_________________
Lep pozdrav, nejevernež ;) |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Ivčk
Pridružen/-a: 01.06. 2013, 07:47
Prispevkov: 1664
Kraj: Blizu Novega mesta
|
| Objavljeno: 10 Mar 2014 16:35 Naslov sporočila: |
|
|
Marjeta, veje povešave murve so izrazito povešave že same od sebe, brez pomoči z upogibanjem. Če veje niso povešave, potem to žal ni povešava murva. V polni vegetaciji moja povešavka izgleda takole:
Pri murvi so rodni enoletni poganjki, ki izraščajo iz vsaj dvoletnih. Navadna murva v rodnost lahko stopi dokaj pozno, lahko tudi šele po desetih letih. Pri rezi je treba biti kar rigorozen, jaz poganjke prikrajšam na 30-40cm, idealno bi bilo še več. Primer, kako sem jo letos obrezala, lahko bi jo bistveno bolj, ker se potem res razbohoti:
_________________
Instagram profil: @iva.grasa.ig
Dostop do spletne ankete:
https://forms.gle/S3bLBtqhbhK1q6M6A |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Ivčk
Pridružen/-a: 01.06. 2013, 07:47
Prispevkov: 1664
Kraj: Blizu Novega mesta
|
| Objavljeno: 10 Mar 2014 16:39 Naslov sporočila: |
|
|
Nejevernež, čisto razumem vprašanje  .
Ni enako, kot pri bekah, saj ne porežeš vseh poganjkov, kakšno tretjino jih pustiš dolgih, da potem drugo leto zagotoviš rodnost.
Te dolge potem drugo leto na jesen porežeš na eno oko, tiste veje, ki pa so zrastle iz lanjskega puščenega očesa, pustiš, da rodijo naslednje leto.
Torej rez 'rotiraš'.
Vse pa se vsako leto dogaja na isti višini, tako zagotoviš, da se krošnja razrašča vedno iz iste točke in drevo ne sili v višino.
Upam, da je zdaj razumljivo z moje strani 
_________________
Instagram profil: @iva.grasa.ig
Dostop do spletne ankete:
https://forms.gle/S3bLBtqhbhK1q6M6A |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
