 |
Gartlc
Forum o vzgoji, negi, razpoznavanju in izmenjavi rastlin, sodelovanju z naravo ter druženju ljubiteljev vrtnarjenja
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
muha
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30
Prispevkov: 19309
Kraj: Medvode-okolica 420 m nv
|
 Objavljeno: 22 Mar 2016 12:04 Naslov sporočila: |
 |
|
| lpmami je napisal/a: | | A ni nekdo, ki je delal v kartonaži, pred časom tu na forumu pisal, da je rjavi karton od embalaže precej varen? |
Tale vest je iz leta 2009:
| mfranc je napisal/a: | KARTON = PAPIR + ŠKROB  
Sem se spomnil, da sem pred leti bil večkrat poslovno v Valkartonu, v Logatcu. Tudi okrog mašin, ki rolajo valoviti karton sem se "sprehajal"....
Danes sem govoril z prijaznim gospodom, šefom proizvodnje valovitega kartona. Torej (aleluja! glistoljubci ) za karton še vedno uporabljajo zgoraj navedene materiale.
- papir je lahko nov, ali recikliran
- škrob je večinoma koruzni
S temi materiali se izdeluje karton po celem svetu, v Evropi zaprmej 
mfranc |
Valoviti karton oz. izdelki iz njega torej. Potiskana kartonska embalaža pošiljk iz Kitajske bi pa znala biti druga zgodba |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
koli99
Pridružen/-a: 08.02. 2015, 09:11
Prispevkov: 48
Kraj: Erzelj
|
| Objavljeno: 22 Mar 2016 14:05 Naslov sporočila: |
|
|
Sam sem zaposlen v papirni industriji a papirja/kartona na kompost nebi (oz. ga ne) dajem.
V samem kartonu morda ni primesi (kot jih recimo aplicirajo na ostale papirje), a sredstva s katerimi čistijo cilindre, stiskalnice,...niso ravno okolju prijazna...
P.S. Valovit karton je klasičen karton katerega krivijo na korugatorjih ter zalepijo v sendvič med 2 ravne plasti kartona. Načeloma so korugatorji ločeni izven papirnic, tako da imajo operaterji na korugatorjih bolj malo veze z proizvodnjo papirja. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
juglans
Pridružen/-a: 01.07. 2013, 15:19
Prispevkov: 3400
Kraj: Ribiška vas, ob Savi
|
| Objavljeno: 27 Maj 2016 08:01 Naslov sporočila: |
|
|
| Parangalus je napisal/a: | | Oldi je napisal/a: |
Sicer ga pa gnojimo s pokošeno travo iz vrta in dobro obrodi. |
To je sicer ok, predebel kup sveze pokosene trave pa lahko vodi do tvorbe amonijevih spojin s ph tudi do 10. Preveri ce se ti je to zgodilo. ( crna spackana snov v sredini kupa) |
Citat iz sosednje teme, vendar vprašanje sodi bolj tukaj.
Kaj storiti če je na voljo zelo veliko trave, (cca 1ha) ki bi jo kompostiral, z željo da se ne zgodi zgoraj omenjeno. Pa nebi na vrat na nos kupoval kakšnega dodatnega materiala za mešanje.
Nekaj je že pokošenega in zloženega v kup, kjer sem po plasteh dodajal vrtno zemljo, večina je pa še za pokositi in nekako sprocesirati v dober kompost. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Kravzlj
Pridružen/-a: 18.02. 2014, 11:59
Prispevkov: 762
Kraj: Dol pri Ljubljani
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30
Prispevkov: 19309
Kraj: Medvode-okolica 420 m nv
|
| Objavljeno: 27 Maj 2016 08:22 Naslov sporočila: |
|
|
| A misliš, da ne bi bilo dovolj, če bi jo napol posušil in spravil v ne prevelike kupe? Ali pa čisto posušiš in kasneje kompostiraš seno? Zuf za hitrejše kompostiranje zelo priporoča listavko - jo imaš kje v bližini. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Kravzlj
Pridružen/-a: 18.02. 2014, 11:59
Prispevkov: 762
Kraj: Dol pri Ljubljani
|
| Objavljeno: 27 Maj 2016 08:26 Naslov sporočila: |
|
|
Mislim da sama trava nebi bila vredu. Mogoče če je 1letno košen travnik da je raznolik.
Ampak zmeraj mislim da je fajn mešat. Ali listavka, slama, zmlet papir, EM , deževniki, ali pa kaj drugega.
Nisem pa še strokovnjak 
_________________
" Vitez ki bije bitko z jedrsko bombo! " |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
metuljc
Pridružen/-a: 01.06. 2013, 13:30
Prispevkov: 9547
Kraj: Rimske Toplice, okoli 240 mnm
|
| Objavljeno: 27 Maj 2016 09:11 Naslov sporočila: |
|
|
| A nimaš nič odvečnih vej, vejic, ki bi jih, razrezane dodajal, pa listje, kak karton, natrgan na kose, nič od tega ne stane.............. Vse to bo dodalo volumen in skrbelo, da se trava ne bo preveč zbila. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
tajana
Pridružen/-a: 30.05. 2014, 18:35
Prispevkov: 1379
Kraj: Črnomelj
|
| Objavljeno: 27 Maj 2016 09:55 Naslov sporočila: |
|
|
Meni se pri kompostiranju vecje kolicine trave zelo dobro obnese tole: plas posusene trave, razmocen karton, ovcja volna, posusena trava, in tako naprej, kolikor pac imam materiala. Travo posipam se z domacim posipom za organko. Potem pa ta kup obcano zalivam zrazredceno tekocino iz organko kosa, razredceno sirotko, gnojilom iz kopriv, kar pac imam in kadar imam cas. Vse to za hitrejse kompostiranje. Najrajsi zalijem tik pred ali po dezju. Taksen kup se skompostira v enem letu. Po 4 do 5 mesecih pa je ze primeren za zastirko. Pomembno je, da dajemo vmes mokro volno, sicer bo le ta vpila vso vlago in se ne bo dogajalo nic.
Listja ne rada mesam, ker mi ga je skoda. Raje pripravim kompost iz samega listja.
_________________
CARPE DIEM |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
brbr
Pridružen/-a: 06.06. 2013, 12:30
Prispevkov: 8002
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 27 Maj 2016 10:12 Naslov sporočila: |
|
|
Juglans: predlagam, da travnik pokosiš, posušiš in napraviš bale, ki pa jih ne poviješ s plastiko, bale postaviš pokonci in postiš pri miru. Drugo leto boš imel lepo strohnjeno seno (tako kot je na fotografiji v temi njiva brez prekopavanja)
_________________
naredimo svet lepši |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
voda
Pridružen/-a: 06.06. 2013, 09:15
Prispevkov: 2668
Kraj: Ljubljana in Istra
|
| Objavljeno: 27 Maj 2016 10:28 Naslov sporočila: |
|
|
tisti kdo misli, da je bale ročno lahko delat se zelo moti. ne vem zakaj bi samo trava bila slaba za kompostiranje. saj so na travniku različne vrste, listje je bolj dovzeto do raznoraznih nebodigatreba kot trava, nasploh tisto v mestih.
veliko let nazaj ko še nismo zastirali vrta smo vso pokošeno, svežo travo dajali na robni del parcele, kateri je bil poln koprin in zelo poševen, spodaj kamen. plasti pri nalaganju so bile tudi 1 m. otroci so po kupu skakali da je bolj potlače. čez eno leto je tam nastal zelo dober humus in to v višini od 1o do cca 25cm.
sedaj pokošeno seno, katero se v dveh dneh posuši dam v stog (mislim, da se tako reče) in vsega porabim isto leto kot zaščito (cca 30 cm visoko, a ne zelo potlačeno). ko naslednjič fezam je to izvrsti humus. mešanica z zemljo slednjo zelo omekša in zrahlja. lpvoda
_________________
Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti) |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 16.06. 2013, 18:31
Prispevkov: 1999
Kraj: Vitanje
|
| Objavljeno: 27 Maj 2016 11:38 Naslov sporočila: |
|
|
Živijo.
Če boš kompostiral svežo travo boš izgubil veliko volumna in tudi hranil, ker bodo "zgorela" (kolikor razumem imaš premalo oglikovih materialov).
Jaz bi stvar posušil v seno.
Tako ohraniš dosti hranil in volumna.
To kasneje uporabljaš za kompostiranje s pomočjo zelenja, ki ga bo letos še dosti!
Na ta način lahko po vlolumnu ustvariš veliko dobrega komposta.
Dosti sem prakticiral tudi zadevo, ki jo je brbr predlagala.
Strohnelo, preperelo, drobno seno je odlična zastirka!
Aja!!!
Saj ti imaš kure kajne?
Uf, seno ti lahko pride zelo prav v kombinaciji s kurjeki.
Zelo malo rabiš kurjekov za seno skompostirat.
Nasploh se pri kompostiranju uporablja veliko, veliko preveč dušičnega materiala, zato pa se kupi tako posedajo, gnijejo, smrdijo...
Zanimivi izzivi so s tem zelenjem in ogljikom, pride čas, ko je enega ali drugega preveč ali premalo za kvalitetno in uspešno kompostiranje.
Tudi jaz imam dosti za pokosit.
Bi sveže uporabil, ampak nimam dovolj suhega.
Zato bom večino posušil in uporabljal kasneje pri kompostiranju s kravjim svežim gnojem in kurjeki. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
juglans
Pridružen/-a: 01.07. 2013, 15:19
Prispevkov: 3400
Kraj: Ribiška vas, ob Savi
|
| Objavljeno: 27 Maj 2016 22:54 Naslov sporočila: |
|
|
O hvala za odziv!
Nekaj bom mogel naštudirati, ker nekje naslednji teden bi pričel s košnjo. Postopoma, namreč od BCS-ke naprej sem "peš".
Torej. Robe je po mojem mnenju za cca 20-30m kupa, širine do3m in višine mojih oči. Vse to pred posedanjem. In za takšno količino rezati vejice, nosti karton ali volno je nemogoče. Nimam časa, pa energije tudi ne, .... sploh pa ne materiala. Vseeno hvala za predlog.
Travnik ni oni klasični naterani z metrsko travo, ampak nasprotno "natur sirotnija", s čuda nekih različnih rastlin. Trenutno že noro cveti. A neglede na to, mislim da to ne igra vloge pri C/N razmerju. Če vem pravilno, je vse mlado zelenje bogatejše z dušikom, četudi je posušeno. (seno) Če to drži, potem ni kaj odkrivati tople vode razen sušenja in shranjevanja do situacije s presežki C. Malce sem upal na nasvet v stilu "tararam, tole bo simpl, pa nič dela ", toda ....
Sušenje je dodatno delo  , me pa rahlo skrbi sledeč problemček, namreč materiala bo veliko in recimo, da bodo plasti posušenega obilnejše. Dogajalo se mi je že, da je po enem letu ostala sredina kupa dobesedno suha. Enostavno se tekom vsega vlažnega dela leta, (jesen, zima, spomlad-kar ni tako malo) kup na sredini ni uspel namočiti. Vode nimam prav blizu, s kantam pa mi ne diši delati kilometrine. S tem, da jih za tako maso 10 ne pomeni nič.
Verjetno pri neugodnem C/N razmerju deževniki, pa tudi ne EM ne bodo reševali situacije?
Dodajanje kurjekov je še dodatek na račun (tokrat) neugodnega dušika?
Ali morda kdo ve kako je z jelenovo praprotjo v mladi fazi. Je slučajno kaj bolj ugodno razmerje, ali tudi ne. Tega bi bilo tudi nekaj za košnjo in bi lahko mešal, mislim reči dodajal v sledeh v odnosu na preostanek vsega ostalega.
Listavke ali listja ni.
Imam pa manjši kup delno preperele praproti in drobnega vejevja, ki je bila nakošena in zložena v kup pozno jeseni. Ta je bila naravno dozorela in tako bogatejša z ogljikom. Zadeva je še zelo groba in sem jo nameraval uporabiti kot zastirko, lahko pa bi pač reševal "situacijo" s preveč dušika.
Ta kup je ostal na sredini suh in nepredelan. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 16.06. 2013, 18:31
Prispevkov: 1999
Kraj: Vitanje
|
| Objavljeno: 28 Maj 2016 00:01 Naslov sporočila: |
|
|
Tole je simpl. 
Pokosi, pusti par dni da odleži, večinoma se bo lepo posušilo, ker če ni gost nateran travnik, ti ne bo ostalo veliko sveže trave vmes.
Ne rabiš nič obračat in podobno, se bo že samo posušilo.
Količina je malo problem, kam vse to dat?
Dobro je vedeti, da ima seno odlično razmerje ogljika in dušika.
samo po sebi je odličen material za kompostiranje, brez dodajanja drugih materialov.
Rabi le dovolj vode in zračnost.
Glede zračnosti in dostopnosti dežja za celo snov pride v tvojemu primeru v poštev, obračanje s kakšnim bagrom, haha.
Maš res zanimiv pozitiven problem.
Predno sem dobro prebral 30m kup dolžine in 3m širine sem spisal tole...
Nagrabi in zvozi na površino, kjer bi rad posejal kakšno žito, ajdo ipd. Naredi pol metersko plast, ne delat kupov.
Vseskozi lahko seno uporabljaš, sicer pa ti bo do spomladi večino sena preperelo v zelo lep kompost, sploh tam v stiku z zemljo.
Lahko konkretno pograbiš ves material v živo in ga uporabiš kot kompost, ter na golo zemljo seješ žita, ajdo ipd.
Recimo?
Če ti rata probaj narediti kup čim bolj ploščat, da voda ne odteka. To je pri kupih problem, njihova stožasta oblika poskrbi za učinkovito odtekanje vode, ko se seno na površina sprime.
Še ena ideja, ko boš imel seno suho, ga pusti odležat, da ga kakšen dež dobi in potem vse skupaj nagrabi skupaj, pa ne bo strahu glede suhih plasti. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30
Prispevkov: 19309
Kraj: Medvode-okolica 420 m nv
|
| Objavljeno: 28 Maj 2016 06:48 Naslov sporočila: |
|
|
Zufove ideje se mi zdijo več kot odlične in pripravne.
| zuf je napisal/a: | Če ti rata probaj narediti kup čim bolj ploščat, da voda ne odteka. To je pri kupih problem, njihova stožasta oblika poskrbi za učinkovito odtekanje vode, ko se seno na površina sprime.
|
Jaz bi na vrhu kupa vzdolžno naredila plitvo korito, ob strani ga pa ne obgrabit, ker ravno to še poveča učinek slamnate strehe. Tako so nas otroke učili delati kopice z željo, da bi čimveč sena ostalo suhega. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
juglans
Pridružen/-a: 01.07. 2013, 15:19
Prispevkov: 3400
Kraj: Ribiška vas, ob Savi
|
| Objavljeno: 28 Maj 2016 08:19 Naslov sporočila: |
|
|
Joj zuf, sem že pričel skakat v luft vriskajoč; " zuf, rad te imam".
| Citiram: | | Tole je simpl. .............. |
Ampak, kot vedno, ..... kmalu sem lepo mirno obsedel.
| Citiram: | | Nagrabi in zvozi na površino, kjer bi rad posejal kakšno žito, ajdo ipd. Naredi pol metersko plast, ........... |
Na žalost to ne pride v poštev, ker imam "njiv" dejansko že preveč. Sem brezglavo padel "notri" in tako ne in ne pridem na zeleno vejo. Namesto, da bi počel nujnejše stvari kmetujem. Sedaj bo še košnja s spravilom, vmes se bo že mudilo s pletjem in okopavanjem, junij je že tukaj, .....
Težava je v tem, da sem skoraj sam za vsa opravila, nimam pa kakšnega traktorja, prikolice, zgrabljalnika. Če bi imel kakšen stroj, bi bile stvari bistveno drugačne.
Ravno zato sem pač pomislil, da bi lahko kar sveže, OK, tudi sušeno brez premetavanja pride v poštev, skratka nekako skupaj zložil in fertik.
Kako je z deževniki v svežem materialu? Jih ne skuri temperatura, ki nastaja?
Realno gledano bo na koncu tako, da se bo meaterial tekom pospravljanja kar sam posušil in to bom pač nateral na nekakšen kup, ki bo čakal jeseni. Ampak ne vam pa še kaj bom takrat dobil kaj bolj "lesenega", to se pravi dozorelega rastja, s čemer bom pač uravnovesil C/N ravnovesje.
Ravnokar sem iz sprehoda z lajavci in sem malce vrgel oko na predel s praprotjo. Noro veliko "plevela" - enoletni erigeron - je vmes in se kar mudi s košnjo, ker sicer bo zacvetel in zasemenil.
Že dalj časa premišljujem, da bi mi zelo koristil kakšen mini bagerček v lasti. Ima kdo, vzamem v dar.
Zuf, kako oz, kje ti kompostiraš? Vse na onem zabetoniranem gnojišču, ali kako?
Ker naslednja tegoba, ki me tudi silno muči je/so koreninski pleveli. Na prvi pogled niti ni opaziti koliko raste slaka prosto po vseh površinah, vendar se slej ko prej prične na vseh kompostih prav butasto noro razraščati. Košnja ne pomaga, sploh pa ne zato, ker ne želim tako brutalno frezati z nitno ravno tistih predelov, kjer se največ zadržujejo slepici, žabe in podobno.
Kako bi to rešil? Je kakšna ideja?
Ah, saj ne vem. Ali naj vse skupaj zakurim in kupim en žakelj NPK-ja, pa bo mir. 
Takole sem pa lansko jesen "bokaširal".
  
Po plasteh: dokaj zrela praprot, poganjki robide in različnega grmovja, sveže zeleno rastje, pleveli s semenom, krompirjeva cima, nekaj prvih črvivih jabolk izpod jablane, vmes pa bokaši posip.
Sprva je bil kup prav divji, pa sem ga malce očedil z mašinco za striženje žive meje. Kul zadeva.
Vse skupaj sem pokril še s folijo za zrakotesnost in nato cca tri tedne tipal kako se kup greje. Na zimo sem zadevo razkril.
Verjetno bo počasi že kaj za ponucat.
Že s tem kupom je bilo kar nekaj telovadbe, pa je občutno manj materiala. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
 |
Gartlc Seznam forumov
-> Prehrana rastlin in preskrba tal
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3 ... 8, 9, 10 ... 21, 22, 23 Naslednja
|
Časovni pas GMT + 2 uri, srednjeevropski - poletni čas
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3 ... 8, 9, 10 ... 21, 22, 23 Naslednja
|
| Stran 9 od 23 |
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
