Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

dafo · Objavljeno: 24 Jun 2018 22:21 Naslov sporočila:

Zdravo! Svetujem, da iščeš vzroke v tem, kar si že sama napisala, primernejši, nov substrat in ustrezno gnojenje s primernim gnojilom za citruse. Ravno to, citrusi se običajno lepo obrastejo, a za pomladanski cikel cvetenja in plodenja listi, ki se šele razvijajo niso dovolj, na drevesu morajo biti tudi polno razviti listi, ki so se razvili prej, torej v jesenskem ciklu rasti prejšnje sezone. Za razliko od "običajnih" sadnih vrst imajo citrusi v koreninah malo hranil, večino imajo shranjenih v listih in zelenih vejah. Lastniki dreves pa večinoma pozabijo na preostanek sezone in vzroke za ne-plodenje v glavnem iščejo v razmerah med cvetenjem in morda teden pred in po njem. Če si imla drevo na prostem potem premalo zalivanja skoraj gotovo ni razlog, pri meni se zaradi izpiranja hranil stalno kažejo znaki pomanjkanja, zato sem bolj kot ponavadi pozoren tudi na gnojenje.

Andrej Banko · Objavljeno: 25 Jun 2018 11:04 Naslov sporočila:

Jaz sem porumenele plodiče, ki bi tako ali tako odpadli, pobiral in naribal ter dal sušit ---> naribana limonina lupinica !

dafo · Objavljeno: 26 Jun 2018 22:31 Naslov sporočila:

AB, seveda škoda bi bilo, da gre lupinica v nič, ob poplavi opozoril, da lupina ni užitna in navedbah, da agrumi do naših prodajnih polic potujejo preko pol sveta pa še toliko bolj škoda.
Dodajam še obrazložitev pri navedbi, zakaj pride do odpadanja plodov in navezavi na moje večkratno omenjanje, zakaj je plodove potrebno obrati, neglede na zrelost ali razvojno fazo pred pomladanskim ciklom plodenja.
Sprva plodiči delujejo kot porabniki OH in v primeru pomanjkanja OH odpadejo, ko pa se plodovi razvijejo in odebelijo do določene mere, začnejo delovati kot shramba za OH. Ker za razliko od jablan ipd. limone in ostali citrusi nimajo faze, ki bi povzročila močan porast etilena (enako npr. velja za jagode) in s tem povezanega odpadanja plodu v jeseni pa to pomeni, da novi plodiči spomladi v primeru pomanjkanja OH le te začnejo črpati iz razvitih plodov, kar pomeni, da plodovi, ki jih do pomladi ne poberemo ne bodo zoreli naprej, pač pa bo njihova kakovost padla kot posledica rasti novih plodičev, hkrati pa se zaradi prisotnosti plodov na drevesu zmanjša tudi število cvetnih popkov, ki jih drevo nastavi. Torej 2×minus za nas, ki želimo dobre in obilo citrusov (plodov) hkrati.

dafo · Objavljeno: 10 Jul 2018 20:08 Naslov sporočila:

Znova par besed o enem značilnem predstavniku citrusov, ki se občasno znajde na trgovinskih policah. Mnogi so v trgovinah pred časom prepoznali, da nekatere limone niso "običajne" pa so se kljub temu prodajale brez posebne navedbe, za katero vrsto natančno gre. Nekaj ozadja in popravek krivice na to temo:

ZGODBA O MEYERJEVI LIMONI (Citrus × meyeri):

Meyerjeva »limona« je dolgo časa veljala za hibrid limone in pomaranče, v študiji 2016 Genetics study, katere avtor je med ostalimi tudi Franck Curk pa je bilo ugotovljeno, da so starševske rastline tega križanca tri primarne vrste citrusov in sicer citrona ter hibrid mandarine in pomela.
Od ostalih vrst limon se razlikuje po gladkem in svetlečem olupku, ki je rumeno oranžne barve, in ima poseben vonj, ki spominja na vonj plodov Poncirusa. Meso je bolj sočno od običajnih limon, je oranžne barve in ima v primerjavi z drugimi vrstami večjo vsebnost sladkorja. Zaradi teh lastnosti se je Meyerjeva limona uveljavila kot izredno cenjena limona posebej za kuhanje in pečenje, s čimer si je pridobila tudi naziv »cooking lemon« ali limona za kuhanje.
Danes je posebej priljubljena med ljubiteljskimi gojitelji tudi zato, ker je zaradi večje odpornosti na nizke temperature in zaradi dolge vegetacijske dobe pod slabšimi temperaturnimi pogoji zelo primerna za vzgojo v klimah, kjer sicer ostale vrste limon ne uspevajo, zelo primerna pa je tudi za prezimovanje v hladnih prezimovališčih in vzgojo v loncu.
Ime je dobila po ameriškem vladnem raziskovalcu in zbiratelju rastlin Franku N. Meyerju, ki jo je leta 1908 odkril na odpravi po Kitajski v bližini Pekinga. Vendar pa raziskovalci Univerze v Kaliforniji predvidevajo, da je bila ta vrsta »limone« na kitajskem poznana že tisočletja preden jo je odkril Meyer in sicer pod imenom »xiangningmeng«. Danes imenovana Meyerjeva limona je že takrat veljala za zelo cenjeno zaradi kvalitetnih plodov z malo pečkami in je imela visoko tržno ceno, zaradi česar je bila uglavnem namenjena za prodajo premožnejšim slojem.
Zaradi goste in v širino usmerjene, grmaste rasti je Meyer novo limono sprva poimenoval pritlikava limona oz. »dwarf lemon«. Še pred njegovo smrtjo je limona postala zelo cenjena tudi v očeh ameriških potrošnikov in njena priljubljenost je bila iz leta v leto večja. Leta 1940 je bila industrijska in ljubiteljska vzgoja Meyerjeve limone v celoti prepovedana zaradi ugotovitve, da je Meyerjeva limona prenašalec virusa Tristeza, ki bi lahko predstavljal veliko nevarnost za ostale vrste citrusov, ki so se takrat pridelovale v ameriki. Leta 1970 pa so iz Univerze v Kaliforniji poslali prve vegetativne poganjke ti. »Improved Meyer lemon« ali Izboljšane Meyerjeve limone, ki velja za odporno na Tristeza virus. Njena popularnost je znova hitro porasla, pridelava pa je sprva predstavljala zelo dobičkonosno dejavnost. Vendar pa je Izboljšana Meyerjeva limona sčasoma zaradi vse večje proizvodnje glede na povprašavanje postala manj iskana. Na upad pridelave je vplivalo tudi dejstvo, da so Mejerjeve limone za razliko od ostalih komercialno gojenih vrst limon kot sta Eureka in Lizbon limona manj primerne za transport, saj so zaradi strukture lupine in večje vsebnosti vode bolj ranljive za mehanske poškodbe in razvoj okužb med transportom in skladiščenjem.
Meyer je iz odprave poleg te limone v svojo domovino prinesel preko 2500 sadnih in ostalih vrst rastlin, med drugim številne vrste breskev, sliv, hrušk in kakijev pa tudi mnoge vrtnine in kulturne rastline. Velik doprinos ameriškemu kmetijstvu in gospodarstvu je imel predvsem z novimi vrstami soje. Zaradi njegovega predanega dela danes mnoge rastlinske vrste nosijo v imenu latinski pridevnik meyeri.

P.S. Samo sanjam lahko, da bi kakega od teh tekstov spremljaja tako navdihujoča fotografska mojstrovina, kot jih Robertino vztrajno čara v svoji temi!

mil · Objavljeno: 10 Jul 2018 20:41 Naslov sporočila:

pozdrav

zelo sem navdušena nad tekstom. Hvala, da nas seznanjaš...

Lepo bodi, Mil

muha · Objavljeno: 10 Jul 2018 20:45 Naslov sporočila:

Dafo:

Takoj me je zagrabilo, da bi jo imela. Embarassed

mravlja · Objavljeno: 10 Jul 2018 22:16 Naslov sporočila:

Tudi jaz se zahvaljujem za ta sestavek in se istočasno pridružujem "muhi".
Predvidevam, da jo gojiš - kakšne so tvoje izkušnje, kako se jo goji, v loncu npr.?

Lp.

dafo · Objavljeno: 10 Jul 2018 22:36 Naslov sporočila:

Me veseli, da je komu zanimiva tudi teorija o teh, za naše gartlce precej oddaljenih rastlinah. Seveda jo imam, v loncu, tako kot vse ostale eksote. V negi sam ne delam nobene razlike z običajnimi limonami, je pa zanjo značilno, da resnično raste bolj grmasto kot pa, da bi silila v višino. Kar pa se tiče tega, kar najprej pade v oči, odpornosti na mraz, smo vseeno predaleč nad ekvatorjem, da bi bilo to opazno pri skrbi preko prezimovanja, morda pa vseeno lahko omenim, da iz opazovanja mojih rastlin lahko rečem, da šok zaradi prezimovanja pri njej ni tako hud in pogost kot pri običajnih limonah, nekaj tega gre najbrž pripisati njeni "divji" plati, veliko pa zagotovo tudi podlagi, na katero je cepljena.

Daniel R · Objavljeno: 11 Jul 2018 07:41 Naslov sporočila:

Glede na to, da živiš v Idriji, kakšne eksote pa še imaš poleg agrumov?
_________________
Iščem zanimive sadne vrste...

dafo · Objavljeno: 11 Jul 2018 08:18 Naslov sporočila:

Zdravo Daniel R, pri mojem naboru sem omejen na to, da citrusi predstavljajo posebno "strast" in zato imam v glavnem te, okrog 10 vrst. Pa Strelitzie, 5 rastlin, dveh vrst, tudi te so moja šibka točka, tu pa se moja pripravljenost in časovna bilanca nad nudenjem intenzivne nege konča. Najbrž to ni odgovor, ki si ga pričakoval. Lahko tudi povem, da spomladi in jeseni, ko je potrebno vseh, nekaj več kot ducat loncev prestaviti na njihovo mesto, ki jim pripada, je to praktični prikaz sizifovega dela, samo da je namesto skale lonec z limono, ki ga potiskam v pregovorno strm Idrijski klanec. Bolj kot kvantiteta je moj cilj, da imam toliko kot lahko s svojo predanostjo preskrbim.

mravlja · Objavljeno: 11 Jul 2018 08:49 Naslov sporočila:

Naklon idrijskih bregov poznam (bolje strmino =) - spoštovanja vredne številke.
Za kako velike lonce pa gre?

brbr · Objavljeno: 11 Jul 2018 09:10 Naslov sporočila:

Dafo, hvala za širjenje obzorja... Prav žal mi je, da sem izgubila listek in tako ne vem, katere sorte je moj limonček. Letos je, zaenkrat, nastavil manj plodov kot lani. Je pa zdrav (zimska epizoda s pršicami je bi zelo kratke sape). Prav tako sta zdrava tudi mandarivovec in kumkvat, ki je letos obilno obrodil in ravno zdaj pobiramo plodove.
_________________
naredimo svet lepši

dafo · Objavljeno: 11 Jul 2018 09:29 Naslov sporočila:

Brbr, me veseli, da je z njimi vse v najlepšem redu! mravlja, lonci so (tisti večji, kar je vsaj polovica) premera okrog 60-70cm. Na začetku sem imel par dreves v enako velikih glinenih loncih a sem idejo opustil ravno zaradi premikanja. Ko je zemlja rahlo vlažna lahko z gotovostjo trdim, da je teža lonca z drevesom vsaj 80 kg, v primeru glinenih loncev je bila ta številka še za kakih 20-25 kg večja. Tako da tega opravila ne morem opravljati sam, pa tudi brez skladiščnega vozička ne bi bilo nič.

mravlja · Objavljeno: 11 Jul 2018 10:35 Naslov sporočila:

Vetisa prodaja kubik vrtne zemlje po 1300kg, verjamem, da (skoraj) suhe. Torej je 100L lonec (fi 60) lahko tam okoli 100 kg - ker ni poln (minimalno - če ga zaliješ, pa še ohoho več).

Imaš že velik(e) Citrus × meyeri? Na katero osnovo si ga cepil?

dafo · Objavljeno: 11 Jul 2018 11:27 Naslov sporočila:

mravlja, ker ne gre za "zemljo", ampak zelo zračne substrate (pri citrusih) je teža vseeno morda malenkost manjša, kot pa v primeru prave zemlje. Mejerjeva limona, ki jo imam je cepljena na Poncirus in raste zelo počasi, stara je cca. 5-6 let in je pri metru višine, je pa skoraj "pendula" po obliki sploh, ko se začnejo plodovi debeliti, je vsa povešena. Imam pa tudi par mlajših - dvo in troletnih (v manjših loncih), te bodo še nekaj časa odraščale preden jim bom pustil prvi plod.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli