Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

labia

Hmm, da malo razjasnim, sem v tej temi že predčasom zapisal tole:

PrispevekObjavljeno: 18 Jan 2014 10:32 Naslov sporočila: Odgovori s citatom Popravi/Izbriši to sporočilo

Irenca, nič ne menjaj. To je super kar imaš. Itak boš malo dognojila in bo raslo. Važno je samo, da je osnova brez cinka,svinca, kislin, težkih kovin in ostale svinjarije ,ki jo potem nikoli več ne odstraniš iz zemlje.
Rastline v taki zemlji so zame neužitne.

Kot primer katerega substrata bi se sam izogibal je recimo tale:
http://www.nuovageovis.it/geobest.php
kjer je tudi zapisano:
"....Organski del komunalnih trdnih odpadkov, mešanice rastlinskih materialov...."
oziroma na tej njihovi strani:
http://www.nuovageovis.it/impianti_santagata.php
kjer je del teksta (google prevajalnik):
"Okrevanje čistilne naprave večnamenska in odlaganje komunalnih odpadkov v Sant'Agata Bolognese je namenjen stabilizaciji organskih odpadkov ali organske frakcije , ali izvira iz trdnih komunalnih odpadkov, kot na primer, da odpadke zbiramo ločeno. Odlagališče na tej strani je izključno v službi čistilne naprave, katerega cilj z drugimi besedami le odlaganje odpadkov iz obdelave, predelave ."

Torej za kakšne rože v loncih bi izdelki iz takih virov še bili uporabni in zelo verjetno bi rastline lepo cvetele, za rastline, ki jih jemo pa taka zadeva meni ravno ne vzbuja apetita.....

Zato je vedno smiselno preveriti od kod je( kje stoji obrat) in iz česa proizvajalec izdeluje substrate.
******************************

Ta tekst je v tej temi na na strani 6 na vrhu strani

Parangalus

Debata sama in komentarji zelo na mestu.
Lani sem pri Humkotu vzel 5 m3 komposta, ki sem ga zamesal v zemljo za trato. Lep kompost, tudi kompostni dezevniki so bili notri. Sem pa vmes nasel precej plasticnih zlick.

muha

Darso

Ja res je in ne mislimo na to, da se nam bo potem vse vrnilo in bomo mi te stvari pojedli.

Jaz imam najraje N8 zemljo.

lp D
_________________
Uživajmo v dobroti narave
https://picasaweb.google.com/home

labia

ha, sem šele sedaj videl, da linki od Santa Agate, ki proizvaja substrate GEOBEST več ne delajo. Firma se je povezala v gruppohera:
http://ha.gruppohera.it/commercial_activities/

Največ komunalnih odpadkov in drugega predelajo v padski nižini. Ena od aktivnosti je tudi kompostiranje odpadkov in proizvodnja substratov.
Brošura od pakiranih substratov je tukaj:
http://www.gruppohera.it/binary/hr_press_comunicazione/press_kit/Brochure_Nuova_Geovis.1416584449.pdf

Na naslednji fotki ( kot primer) pa je vidno kaj so vhodne surovine in zakaj so tudi deli vrečk in ostalega različnega materiala prisotni v nekaterih substratih:

Poleg teh v kontejnerjih zbranih odpadkov pa se dodaja tudi material, ki ostaja, kot gošča v čistilnih napravah komunalnih odplak in drugega materiala. Tam pa seveda bakterije zelo težko predelajo pralne praške, olja, šampone in podobno. kar pač teče po kanalizaciji.
Recikliranje odpadkov je seveda pohvalno in hvalevredno dejanje in ga podpiram. Le nekoliko sem skeptičen pri uporabi teh substratov na svojem vrtu, še posebno, če imam na voljo substrat, ki ima drugačno poreklo in predvsem drugačne vhodne komponente.

Zato vedno na pakiranju substrata preverim proizvajalca substrata ( ne prodajalca). Malo hecno je , da te reciklirane smeti potem uvažamo v Slovenijo, kot da svojih nimamo zadosti.
Seveda taki in podobni substrati ( zgoraj sem navedel samo primer, so pa taki proizvodi v vsaki državi v EU in drugod) morajo zadostiti določenim kriterijem kakovosti in nestrupenosti, za kar imajo tudi ustrezne certifikate.
S kompostiranjem odpadkov prazaprav ni nič narobe, to pravzaprav vsi počnemo na svojem kompostnem kupu. Le, da tam zagotovo vemo, kaj smo na kompost odvrgli.

juglans

Labia, hvalevreden je tvoj angažma, da se na viden način predstavi problematiko organskih odpadkov, ker gre to verjetno kar mimo povprečnega človeka - ustvarjalca odpadkov.

Prav pa je tudi, da si protiargumentiral mojim splošnim razmišljanjem. Tako sem pač mislil po svojem občutku in dejstva me presenečajo. To moram priznati.

Parangalus

Pred kakšnim mescem sem presejal in nepredelan material pomešal novim gorivom - stebli bučk, ostanki paradajzov, olupki lubenic, odkosom... In včeraj spet presejal. Lepa primerjava pridelave substrata z zgornjo sliko Laughing

Pol kvadrata zadostuje Wink

Gringo

Do danes sem kupoval Klasmann Potgrond H 70l a od danes podobno kot parangalus prehajam na domači, z lastnimi rokami predelan kompost:
Danes sem čez 100l presejal. Neverjeten občutek kako material, kateri mi je bil na potil po vrtu lahko prevoriš v nekaj tako puhastega kot čokolino. Smile

Napravil sem še drugi kompostnik, ki ima polletni zamik tako da sedaj nameravam samo rotirati. Kar sem danes presejel gre v skladiščenje ostalo v novi kompostnik v nadaljno predelavo.

O kupljenem kompostu imam premalo znanja da bi pisal plus-minus. Bomo videli kako se bo sedaj obneslo z novim kompostom. Prepričan sem da bo kupovanje komposta le v izrednih primerih.

Današnja fotka:

juglans

Fino tole, upam, da boš poročal tudi o drugi fazi, ko ga boš uporabil za vzgojo rastlin.

Sicer pa, če podam še svoja opažanja okoli uporabe komposta v posodah. (lončki, korita, itd.) Izkušenj imam dejansko veliko, čeprav je bil takrat razlog za uporabo povsem drugačne narave, kot je, recimo temu tako, to poudarjeno v tej temi. (samooskrba, kvaliteta - živost substrata, ...)
Težava pri kompostih (in tudi nasploh zemlji iz domačih tal, čeravno v tem primeru mnogo manj) je ta, da se iz naravnega okolja, to je vrta ali prostora, kjer se je material kompostiral premešča v posodice, tam pa se bistveno spremenijo okoliščine, ki destruktivno uplivajo na sam substrat. Spremeni se temperaturni režim in nihanje vlage, kakor tudi same lastnosti uporabljane vode, če je le ta iz vodovoda. Seveda igra pri temu pomemben dejavnik tudi uporaba vodotopnih gnojil in še kakšne druge substance, če se jih uporablja. Zaradi vsega tega v večji meri (morda celo kar popolnoma) živi spekter mikroorganizmov komposta odmre, v lončku pa ostane mrtvica z največ kakšnimi trosi ali pač nekakšno drugačno obliko mirujočega življenja. Makroorganizmi (male ličinkice, deževniki, hroščki in ne vem kaj je še vse lahko) ponavadi nekako obstanejo in preostanek organskega predelajo do poslednjih količin, nato pa se "umaknejo" tudi ti.
Takšna zemlja postane sipka z zelo visoko površinsko napetostjo in tako zelo slabo sposobnostjo vpijanja in premeščanja vlage v okviru koreninske grude, hkrati pa tudi povsem nefunkcionalna v smislu, na katerega smo izhodiščno računali. (obilno mikro-življenje in povezani procesi mineralizacije organskega kot pogoj za bogato rast rastlin)

Vse to se toliko bolj izrazito pojavlja v daljših kuturah (lončnice, posodovke, ...) in v toplejših razmerah, ko so vsi zgoraj izpostavljeni procesi pospešeni. (poznejša vzgoja sadik recimo, ko je že dokaj toplo)

Po mojih izkušnjah se je najbolje obneslo mešanje komposta in šotnega substrata (proizvodna šota in ne kakšni kompostno-šotni substrati) in to v razmerju 1:1 (maksimalno) Šota je tako ublažila visoko površinsko napetost komposta, kompost pa bi (če nekoliko teoretiziram v duhu te teme) zaradi konstantnejše vlage funkcioniral nekoliko bolje.

Tako sem dejansko dosegel, da je substrat še znosno funkcioniral, kar pomeni, da je bilo zalivanje še v mejah sprejemljivega, obenem pa je bilo dovolj naravnih hranil za začetek vegetacije.

Za primerjavo sem tudi preizkušal razliko med vodno kapaciteto čistega šotnega substrata in takšne mešanice (1:1 kompost:šota) Po občutku bi rekel, da šota sprejme enkrat toliko vode ali še morda več, mnogo slabše pa je s čistim kompostom. Ta razlika se predvsem izkaže pri velikih in potratnih rastlinah, (plodovke, ...) sploh pa v toplejšem letnem obdobju.
Sicer je ta "superiornost" šotnih substratov okoli vodne kapacitete lahko tudi nevarna in je potrebnega nekaj občutka ali pa vsaj opazovanja.

S hranili pa je po mojem mnenju tako.
V trenutku, ko rastlino prestavimo v boljše pogoje, kar je vzgoja v posodah vsaj na načelni ravni zagotovo, potem se tudi rastlina sama hitreje razširja, posledično pa je poraba hranil povečana in tako tudi dostopne zaloge hitro izrabljene.
V primeru vzgoje posodovk, ko se presaja največ enkrat letno, glavnino hranil zmanjka po prvem mesecu (ocena čez palec in dvomim v večja odstopanja) zato je nujno razmisliti tudi o dodajanju hranil, ker sicer rastlina slabo napreduje, oziroma se razvije le v obsegu prvotne rasti, ko je bila zemlja še sveža.
To se lepo opaža pri vzgoji paradižnika v posodah.
Primerjal sem gnojenega z vodotopnimi gnojili in negnojenega, oba posajeno v mešanico 1:1. Prvi je bil temno zelen skoraj do zime in poln grozdov paradižnika, drugi pa je uspel narediti tri, štiri skromne etažice, listje pa je neverjetno hitro pričelo rumeneti in bil po rasti nasploh opazno manjši. Čista lakota.
Oba sta bila postavljena v rastlinjaku.

Tako sem pač dobil zelo oprijemljiv odgovor kako je s hranili v posodah, tudi ne gelede na sestavo zemlje. Je pa zagotovo, da se čista šotna zemlja ali kokosov substrat brez dodajanja hranil obnašajo še slabše.

Se oproščam, malce sem bil dolg, a vseeno upam, da so pojasni nekatera dejstva o substratih.

Vse skupaj pa je stvar pričakovanj, zahtev in želja ter volje in časa našega udejstvovanja okoli rastlin.
Za nekoga bo že en paradižnikov plod na posodo čista ekstaza, za drugega pač obratno.

muha

juglans, imam zelo podobne izkušnje, le da si jih ti znal veliko bolje utemeljiti.

figula · Pridružen/-a: 23.06. 2014, 21:26 Prispevkov: 3112 Kraj: MS

Torej nam manjkajo tista "kosmata vlakna" in "kepice", ki so v šoti? In ki tako dobro zadržujejo vlago.

Se da kaj naredit? S čim bi lahko posnemali te lastnosti? Natrgano, razmočeno in stisnjeno lepenko? Ker tiste kepice mene malo spominjajo na preperelo lepenko (karton).

Ali pa ločeno kompostiranje recimo trših stebel, ki bi ob uporabi še obdržala nekaj vlaknaste strukture? Recimo stebla praproti ali drugih visokih, napol olesenelih materialov?

juglans

@figula; bojim se, da ne bo tako enostavno, .... ali pa je morda celo tako zelo preprosto, da rešitve zaradi tega niti ne opazim. Tudi tako je mogoče.

Posebnost šote je v temu, da je strukturno zelo obstojna, torej je slabo biorazgradljiva, oz. traja njeno kompostiranje nekoliko dlje časa kot pa vse ostale alternative, ki bi jo sicer, vsaj po strukturnih lastnostih še lahko nadomeščale. (izhajajoč iz naravnih materialov, ... OK, razen kokosove šote)

Vse tvoje ideje (predlogi) bi zelo hitro kompostirali, poleg tega pa recimo na pol kompostirana stebla praproti (ko jih ravno omenjaš) ki bi še nekoliko ohranila svojo strukturo, delujejo neverjetno zračno in vodo prepustno. Takšnega materiala imam čisto slučajno veliko na voljo in jo (ga - kompost) uporabljam kot zastirko na njivi. Ko se malce osuši je kot neko nasekljano dračje, daleč stran od zadrževanja vode v svojih strukturah, medtem ko ima njivi zelo dobro funkcijo senčenja ali zastiranja.
Tudi recimo razpadajoč les izpod kakšne trohneče smreke je na otip lepo nežen in daje občutek ugodnih lastnosti na tem področju, pa na žalost ni ravno tako.
Enako je z mahom.

Težko bo z alternativami.
Pred leti je bil pravi bum z lesnimi vlakni, vsaj na področju proizvodnih zemelj. Pa jih sedaj ni "nikjer" več. (ne dobesedno, ampak ...)

Mislim, da je tu enostavno potrebno v praksi spoznati svojstva določenih tipov zemelj in nato sprejeti ta dejstva kot povsem naravne omejujoče faktorje, ki pa nas ne smejo frustrirati. (manjše in skromnejše rastline kot pri sosedu ...) Je pa to dokaj težko.

Verjetno je težava tudi v temu, da smo kot družba popolnoma utemeljeni na kvantiteti oprijemljivih dimenzij, neoprijemljive ravni naših življenj pa so pogosto nekje v tretjem planu. Včasih tudi z priokusom nerelavantnosti.
Hočem povedati to, da šteje lep in bogato obložen paradižnik, manj ali pa največkrat sploh ne, pa se opazi boljši okus (kvaliteto) plodu. Seveda, kako bi to zaznavali, če smo bombardirani z številnimi nenaravnimi sredstvi v prehrani.

No, morda pa le najdemo kakšno surovino, ki se bo lahko primerjala s šoto. Very Happy

figula · Pridružen/-a: 23.06. 2014, 21:26 Prispevkov: 3112 Kraj: MS

Ja, bravo, imaš prav - praprot ne bo dobra. Čeprav bi načeloma morala zdržati samo eno sezono.

Ravno luščim lešnike (iz mojega ne-rdeče, ne-uspelo cepljene leske Crying or Very sad

) in gledam te luščince. Sicer so namenjene za v peč, ker menda lepo očistijo dimnik. Kaj pa če si jih prisvojim in jih dam 2 pesti na lonec. Bodo kot mali rezervoarčki vlage Idea

ali posteljice za črve? Laughing

Saj vem, da sem že v skrajnostih Rolling Eyes

glava me boli in se mi že malo blede....
Bolje da utihnem.

juglans

Pravzaprav razmišljaš kar pravilno, le izhodišče imava različno in jaz te negiram.

Sigurno bo uredu tako praprot, kot tudi luščine (čeprav prvič slišim za to opcijo), le da sem jaz tiste sorte, ki želi imeti takojšen in konkreten rezultat.
Za tvoje rešitve pa bi bolj dejal, da so v sozvočju z naravno dinamiko, ki je, ali pa malo ni, pa malo tako in tudi drugače, vendar nikoli preveč, pa menda, da tudi nikoli usodno premalo. (upam, da me razumeš kaj sem želel povedati)

Skratka, ... orto natur paradajzi. Dva plodiča in pol.

Sicer pa, spominjam se iz starih knjig, kjer navajajo kot super surovino za sestavo domače zemlje ravno korenine praproti. Tako da je bilo tvoje razmišljanje kar na mestu.

Melona

Kaj pa luščine posušenega fižola? Bedarija ali bi bilo za probat?

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli