|
Gartlc Forum o vzgoji, negi, razpoznavanju in izmenjavi rastlin, sodelovanju z naravo ter druženju ljubiteljev vrtnarjenja
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
Mirosa
Pridružen/-a: 01.01. 2014, 15:09 Prispevkov: 82 Kraj: Goriška, 60-90 m nv
|
Objavljeno: 12 Feb 2014 22:18 Naslov sporočila: |
|
|
Albizia julibrissin - albicija je zelo dekorativno listopadno drevo, ki dobro uspeva v toplih krajih. Izvira iz Azije. Drevo je zanimivo zaradi svoje dežnikaste krošnje, drobnih, dvojno pernatih listov, ki se v oblačnem vremenu in v mraku zaprejo in zaradi posebnih čopastih, kot puh nežnih roza socvetij, ki poleti krasijo drevo. Jeseni se iz cvetov razvijejo ploščati stroki s semeni. Spomladi zelo pozno ozeleni, med zadnjimi. Za nekoga, ki bi želel svetlo senco drevesa predvsem takrat, ko je sonce moteče in najbolj žge, bi to lahko bilo idealno drevo.
Zaradi vseh navedenih dobrih lastnosti je postala albicija v zadnjih desetletjih na Goriškem priljubljeno drevo, tako v javnih nasadih, kot na domačih dvoriščih.
Žal je pred kakimi dvanajstimi leti preko Italije k nam prišla azijska bolšica, škodljivec, ki izsesava liste tega drevesa. Škodljivec ima v eni sezoni več rodov. Pojav je bil kot eksplozija, na vseh albicijah je kar naenkrat mrgolelo teh žuželk. Listje je že sredi poletja začelo izgubljati svojo svežino, rumeneti in predčasno odpadati. Tudi cvetja je bilo manj ali pa nič. Predvsem je moteče, da bolšica izloča veliko medene rose. Kdor je imel pod albicijo klopco, parkiran avto ali drugo okrasno grmičevje, je ugotovil, da je bilo vse to že v nekaj urah polno lepljive tekočine in belih voskastih nitk. Če tega ni sproti odstranjeval, je vse skupaj postalo še črno, sajasto od gliv. Stanje se tudi v naslednjih letih ni izboljšalo. Ker veliko ljudi svojih dvorišč ni želelo zastrupljati z insekticidi, se je raje odpovedalo albiciji. Tudi več sosedov je posekalo prej tako občudovana drevesa. Pod našo albicijo je samo trava (poleti pa se zaradi suše še ta posuši), zato se nismo odločili, da bi se drevesu kar odrekli, smo mu pa pred tremi leti požagali vse veje praktično do debla. Ker je albicija hitro rastoče drevo, je od takrat že skoraj dosegla prejšnjo velikost. Napad bolšice je bil v zadnjih dveh letih znosnejši. Še posebej lani je bilo škodljivcev manj in albicija je spet lepo cvetela. Mogoče je k temu prispevala bolj hladna oz. dolga zima, mogoče se množijo sovražniki teh bolšic. Veliko ptic, ki pozimi prihaja po zrnje v ptičjo krmilnico, obešeno pod krošnjo albicije, poseda po njenih vejah in nekaj kljuva. Poleti pa na njej opažam vse več drobnih rumenih pikapolonic. A na novo albicije zaenkrat ne bi sadila.
Albicijo lahko razmnožujemo s semeni. V ugodnih pogojih se tudi na gredicah v bližini starih dreves pojavi kak mlad sejanček. Sicer pa velja albicija v nekaterih predelih sveta za invazivno tujerodno rastlino.
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30 Prispevkov: 19309 Kraj: Medvode-okolica 420 m nv
|
Objavljeno: 12 Feb 2014 22:26 Naslov sporočila: |
|
|
Hvala za izčrpen opis in fotografijo . |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Mirosa
Pridružen/-a: 01.01. 2014, 15:09 Prispevkov: 82 Kraj: Goriška, 60-90 m nv
|
Objavljeno: 12 Feb 2014 23:22 Naslov sporočila: |
|
|
Ja, upam, da bo komu, ki bi rad sadil albicijo, koristilo pri odločitvi. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
juglans
Pridružen/-a: 01.07. 2013, 15:19 Prispevkov: 3400 Kraj: Ribiška vas, ob Savi
|
Objavljeno: 12 Feb 2014 23:43 Naslov sporočila: |
|
|
Lepo opisano, predvsem pa zanimive izkušnje iz prakse, čeravno so te skoraj tragične.
Praviš, da na vašem koncu lepo uspeva in s sliko to dokazuješ . Sprašujem te po morebitnih občutkih, vtisih, ali pač mnenju glede njene vzdržnosti na celinskem zimskem mrazu. Kaj meniš? V virih je ponekod navedena vzdržnost do Z 5 ali skoraj -30°C, kar se mi zdi kar neverjetno. Po zelenju in cvetju mi deluje tako zelo eksotična in nežna, da kar ne morem verjeti za njeno obstojnost v naši celinski klimi.
Verjetno te je po vseh težavah nesmiselno spraševati po kakšnem semenu ali mali rastlinici za preizkušanje. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Mirosa
Pridružen/-a: 01.01. 2014, 15:09 Prispevkov: 82 Kraj: Goriška, 60-90 m nv
|
Objavljeno: 13 Feb 2014 22:30 Naslov sporočila: |
|
|
Različni viri si res niso enotni o njeni vzdržljivosti. Najbolje bi bilo preizkusiti. Z vsemi podnebnimi spremembami se itak spreminjajo geografske meje, kje kaj uspeva.
Zdaj visi z vej samo še par manjših posušenih strokov. Verjetno je kvaliteta semen v njih bolj slaba, a lahko jih pošljem. Sporoči naslov na ZS. Če bom spomladi opazila kakšen sejanček, bom sporočila. Zdaj jih ni. Če s temi semeni ne bo sreče, jih lahko pošljem še jeseni. Lp Mirosa |
|
Nazaj na vrh |
|
|
metuljc
Pridružen/-a: 01.06. 2013, 13:30 Prispevkov: 9547 Kraj: Rimske Toplice, okoli 240 mnm
|
Objavljeno: 13 Feb 2014 22:32 Naslov sporočila: |
|
|
Mirosa, imaš morda še kak bližnji posnetek socvetij? Bi lepo dopolnili gornjo fotko. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Mirosa
Pridružen/-a: 01.01. 2014, 15:09 Prispevkov: 82 Kraj: Goriška, 60-90 m nv
|
Objavljeno: 13 Feb 2014 22:48 Naslov sporočila: |
|
|
Žal nimam. To je sploh edina fotografija, ki sem jo posnela lani. Prej pa albicije sploh nisem fotografirala. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
greeny
Pridružen/-a: 09.06. 2013, 14:48 Prispevkov: 795 Kraj: MS - LJ
|
Objavljeno: 15 Feb 2014 19:52 Naslov sporočila: |
|
|
Jaz poznam različico z vijoličastimi listi, ki je sigurno še opaznejša . |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Garden-ja
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 09:40 Prispevkov: 2496 Kraj: okolica Kopra
|
Objavljeno: 15 Feb 2014 20:04 Naslov sporočila: |
|
|
Moji starši so albicijo posadili dobrih 25 let nazaj in že takrat je poleti del terase, ki je bil pod njo, bil ves lepljiv. Tako da mislim, da to ni zaradi škodljivca ampak je to njena lastnost.
Takrat se tudi spomnim, da so jo posadili pred hoteli v Sansimonu ker je bilo kot idealno drevo za park plac, ker je naredilo široko senco in hitro raslo a so jih hitro posekali.
Pa opozarjali so, da je njena medičina za čebele strupena oz. da jih omamlja. _________________ Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ... |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Mirosa
Pridružen/-a: 01.01. 2014, 15:09 Prispevkov: 82 Kraj: Goriška, 60-90 m nv
|
Objavljeno: 17 Feb 2014 12:56 Naslov sporočila: |
|
|
Zanimive izkušnje. Mogoče so bili primeri, da je imela albicija kakega »domačega« škodljivca, že prej.
Prelistala sem več angleških in italijanskih virov, ki govorijo o albiciji, vendar nikjer nisem zasledila podatka, da bi drevo medilo samo po sebi. Tukaj pri nas pred prihodom azijske bolšice medene rose nismo opažali. Obilna lepljiva tekočina se je pojavila šele s prihodom tega škodljivca. Takrat smo posamezniki tudi spraševali na Kmetijski zavod v Novi Gorici, kaj se je zgodilo in kako naj ukrepamo. Verjetno je prav zato g. Gabrijel Seljak, strokovnjak za zaščito rastlin, napisal članek »Azijska bolšica ogroža albicije«, v katerem je natančno opisal razlog pojava medene rose na albiciji in tudi zelo podrobno predstavil tega, za naše kraje, novega škodljivca. Članek je bil objavljen v reviji Moj mali svet, junij 2003.
Veliko strokovnih člankov o pojavu medenja albicije je na italijanskih internetnih straneh, saj je albicija zelo priljubljeno drevo v severni Italiji. Azijska bolšica je bila po njihovih navedbah prvič opažena v Evropi (prav v Italiji) leta 2001. In tudi oni z obžalovanjem ugotavljajo, da je po prihodu tega škodljivca marsikatero albicijo doletela žalostna usoda.
Vikipedija navaja, da so cvetovi albicije dober vir nektarja za čebele in metulje, plodovi pa hrana za živali. Navaja tudi, da ima drevo po tradicionalni kitajski medicini zdravilne učinke.
O tem, da je albicija dobra paša za čebele, navajajo tudi drugi viri, nikjer pa nisem zasledila, da bi bilo to za čebele škodljivo. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
juglans
Pridružen/-a: 01.07. 2013, 15:19 Prispevkov: 3400 Kraj: Ribiška vas, ob Savi
|
Objavljeno: 23 Dec 2014 11:22 Naslov sporočila: |
|
|
Mirosa, vzniknili sta dve rastlinici. Napraviti sta uspeli tri ali štiri listne pare in jih bom prvo zimo varoval v rastlinjaku. Juhu.
Sem pa imel sedaj, v jeseni priložnost izkopati že vraščeno rastlino, ki je rasla tu doli, pri nas. Očitno lahko zdrži tudi celinsko klimo. (JOHNNY hvala!!!)
Dozdeva se mi, da drevesce ni bilo ravno "rastljivo". Kaj je vzrok temu ne morem ugibati, saj rastlinsko vrsto dejansko ne poznam. Trenutni vizualni vtis je pač premalo.
No, sem pa na koreninah opazil veeelike gomoljčke simbiotskih bakterij. Vsekakor lepo presenečenje, ko človek opazi očem skrite značilnosti/dele rastline. Kot nekakšna mala skrivnost.
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
Mirosa
Pridružen/-a: 01.01. 2014, 15:09 Prispevkov: 82 Kraj: Goriška, 60-90 m nv
|
Objavljeno: 24 Dec 2014 13:49 Naslov sporočila: |
|
|
Lepo, da so semena vzklila. Me je prav zanimalo, ali bo kaj uspeha, saj kot sem že zapisala, sem jih pobrala iz par mršavih strokov, ki so lani pozimi edini še ostali na drevesu in jih niti burja ni uspela odpihniti na tla.
Letos pa ni bilo nič plodov, ker je na albiciji spet mrgolelo azijskih bolšic in je slabo cvetela. Bomo ponovno porezali vse veje in upali, da bo tako za kako leto spet manj škodljivcev.
Sicer pa sem medtem odkrila na spletu diplomsko delo z naslovom RAZŠIRJENOST IN MOŽNOSTI GOJENJA ALBICIJE (ALBIZIA JULIBRISSIN (WILLD.) DURAZZ.) V SLOVENIJI. V njem je drevo res podrobno opisano z vseh vidikov in kogar albicija zanima, je vredno, da to diplomsko nalogo prebere.
V njej avtor navaja, da je albicija prisotna v vseh slovenskih regijah, razen na Gorenjskem. Azijska bolšica pa je razširjena samo v obalno-kraški regiji.
Med ostalimi škodljivci, ki lahko napadejo tudi albicijo navaja glivo, ki povzroča belo trohnobo korenin (» na površini korenin so okrogli rizomorfi«). Ker teh stvari ne poznam, samo ugibam, da ni mogoče zaradi te glive vaše drevesce manj vitalno.
Internetni naslov diplomskega dela:
http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/vs1_cernela_mitja.pdf |
|
Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 16.06. 2013, 18:31 Prispevkov: 1999 Kraj: Vitanje
|
Objavljeno: 24 Dec 2014 15:29 Naslov sporočila: |
|
|
Meni so kalila semena, ki sem jih pobral z odraslega drevesa v Dragovšku pri Vrhniki. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
juglans
Pridružen/-a: 01.07. 2013, 15:19 Prispevkov: 3400 Kraj: Ribiška vas, ob Savi
|
Objavljeno: 14 Jul 2018 19:24 Naslov sporočila: |
|
|
Skromno poročilce po parih letih.
Starejša sadika je zelo lepo prestala presajanje in bujno raste. Zelo me fascinira njena dežnikasta rast in, za naše kraje neobičajno listje. Deluje nekako eksotično. Letos je prvič zacvetela z recimo kakšne desetimi socvetji, ki se razkazujejo ravnokar. Lepo omamno dišijo.
Do sedaj ni bilo opaziti kakšne medene rose in zgleda, da se zaradi redkosti te vrste dreves škodljivec do nas še ni razširil.
Najnižje zimske temperature prenaša brez težav (-20°C, sicer pa daljše sklope -15°C) edina težavica so zelo pozne spomladanske pozebe, ki pa tudi niso zelo pogoste. Skratka, temperatura ji ne predstavlja težave.
Posajeno imam na brežini narejeni iz globoke mrtvice, zato sem ji ob sajenju izkopal malo večjo sadilno jamo, ter v to nasul rodovitno zgornjo plast. To je po mojem mnenju že zdavnaj prerastla, a kljub vsemu me preseneča z vsakoletno bujno rastjo. (enoletni poganjki dolgi tudi po 3/4m, ... morda igra vlogo njena sposobnost vezanja zračnega dušika)
Do sedaj same pohvale. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|