 |
Gartlc
Forum o vzgoji, negi, razpoznavanju in izmenjavi rastlin, sodelovanju z naravo ter druženju ljubiteljev vrtnarjenja
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
muha
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30
Prispevkov: 19309
Kraj: Medvode-okolica 420 m nv
|
 Objavljeno: 01 Jun 2013 09:02 Naslov sporočila: Prunus lauroceasus - lovorikovec |
 |
|
OPIS
Vednozelena grmovnica z močnim koreninskim sistemom. Primerna tudi za živo mejo, zeleno zaveso pred okolico in utrditev brežin. Precej trpežna glede pogojev rasti. Prenese tako polno sonce kot pretežno senco, s tem, da v senci slabše ali sploh ne cveti.
Prezimno trdna, hujše zime nekaterim sortam osmodijo izpostavljene liste a se spomladi znova lepo obraste. Obrezujemo jo po potrebi glede na prostor ali obliko, prenese močno rez, tudi povsem do tal, kadar je potreben temeljite pomladitve. |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
muha
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30
Prispevkov: 19309
Kraj: Medvode-okolica 420 m nv
|
| Objavljeno: 03 Jan 2014 13:06 Naslov sporočila: |
|
|
iz teme "Ivčk -Ivčk - preljubi vrt
juglans 3. 1. 2014
Ivčk, imaš ful, ful lep lovorikovec. Kar preveč, da bi verjel.
Verjetno je star že kar nekaj let, (glede na velikost nedvomno) sprašujem pa te kako se odziva na zimske razmere? Ali je pogosto pozebe? (v resnici je to bolj tehnološka suša, čeprav zgleda kot da pozebe) Namreč raste na sončni strani parcele, tako te razumem, v takšnih razmerah pa "današnji", mladi in modernih sort lovorikovci zelo trpijo.
Morebiti še v povezavi s tehnološko sušo. Vzrok zanjo je lahko tudi konstanten veter, oziroma prisoten izrazitejši zračni tok. Vsaj po občutku, kako je s tem v vašem naselju?
Cvetenje. Je obilno? Ali naredi tudi plodove? (če si mu slučajno namenjala kaj tovrstne pozornosti)
<hr>
metuljc 3. 1. 2014
| juglans je napisal/a: | Ali je pogosto pozebe? (v resnici je to bolj tehnološka suša, čeprav zgleda kot da pozebe) Namreč raste na sončni strani parcele, tako te razumem, v takšnih razmerah pa "današnji", mladi in modernih sort lovorikovci zelo trpijo.
|
Jaz bi temu rekla fiziološka suša, ker rastlina ne more do vode, ker so tla zmrznjena, skozi liste jo pa izgublja in tako nastane negativna vodna bilanca. Podobno kot rastline na slanih tleh. Vode je zadosti, a rasltine ne pridejo do nje.
Je izraz "tehnološka suša" agronomski pojem (brskalnik ga ne najde)? Ker biologi poznamo le fiziološko (nedostopost sicer prisotne vode) in ekološko (dejansko pomanjkanje vode).
ivčk 3. 1. 2014
Juglans, lovorikovec je že precej star, ima vsaj 13 let, ker smo ga posadili, ko smo se priselili, in je že takrat bil krepka sadika.
Je zelo trpežen in ga mraz ne gane, prav tako je čez zimo trpel zaradi suše le eno sezono, ko je bil zelo mlad. Zelen in lep ostane čez celo zimo.
Vetrovno je pri nas stalno, saj veter 'polzi' navzdol po hribu nad nami in zato pri nas vedno po malem pihlja, tudi poleti, kar je zelo prijetno. Torej tudi veter ne vpliva na stanje lovorikovca.
Cveti bolj v sredini krošnje, očem skoraj nevidno, a nos takoj zavoha začetek cvetenja. Tudi nekaj plodov je že naredil, a sem jih zaradi previdnosti vse odstranila (takrat je bil sinko še majhen in je šele začel raziskovati po vrtu), da jih sinko ne bi potrgal in bognedaj pojedel.
Je pa zanimivo, da smo čez nekaj let kupili še en lovorikovec, ki smo ga posadili na podobno lokacijo, ta pa je bil drugačen, z večjimi listi hruškaste oblike, in stalno čisto bogi, rjavih listov, pozimi je odvrgel vse liste, spomladi je pa dolgo rabil, da se je obrasel. Na koncu ga je lani poleti zadela kap in sem ga z velikim veseljem izkopala ven in zažgala 
Torej je tale moj lovorikovec res nekaj posebnega. Imamo pa dva, na desni strani slike, ravno tam, kjer se ta konča, stoji namreč še en enak. Oba sta že od začetka strižena v kroglo, zato imata vsako leto obilo mladih poganjkov in sta zelo gosta.
Na vsakih nekaj let jih postrižem globje v krošnjo, jih skoraj ogolim in na tak način pomladim.
Lovorikovci in vse spremljevalne rastline ob robu parcele seveda tudi ob uvedbi zelenjavnega vrta OSTANEJO, kjer so 
V bistvu se bo v zelenjavni vrt spremenila le zelenica in ribnik, pustila pa bom celo en trak trave za širino kosilnice, ki ga bom uporabljala kot glavno potko.
PS: če kdo potrebuje vejice lovorikovca za potaknjence, jih z veseljem odstopim, ko ga bom spomladi obrezovala...
juglans 3. 1. 2014
Pišuka metuljc, temu se pravi hitri prsti in možgani na off. Seveda je suša fiziološka, hvala za korekcijo. 
Ivčk hvala za odgovor in ponudbo (vejice), katere sem si potihom želel.
Z aktualnimi sortami lovorikovca je kar težava, sploh pozimi.
Selekcijska pot je šla od starih sort z manjšimi, ožjimi in bolj na redko razporejenimi listi nekako v smeri rastlin polnejšega volumna. Mislim na volumen majhnih rastlin, saj se prodajajo majhne sadike po načelu "vidim, potipam, verjamem". Star preverjen način referenčnih izkušenj z posamezno sorto je postal nekako staromoden, bi se reklo "out". Končno to pomeni "vidim, potipam, verjamem, nasedem in to vedno znova in znova prebavljam". A???
Sprva se je uresničila želja velikih in lepo zaobljenih listov, lepo svetleče povrhnjice. Nato so se na trgu pojavile še sorte z velikimi in temno zelenimi listi. Terna in v trenutku so vse ostale različice padle v pozabo, vendar pa je v pozabo odšla tudi vzdržljivost tega rodu. Tako lahko opazujem, in to ne preveč poredko, ko si ljudje zaželijo živih mej, še huje, ko le te posadijo super strokovni in izobraženi kadri. ..... Ah, brezveze. Želim povedati, da na takšen način posamezna vrsta trpi škodo, včasih takšno, da celo izgine iz repertoarja. Ne pomaga nasvet, še zlasti, če je večstavčen. Takrat človek "mori", stranka pa se mora nujno sprostiti in napolniti baterije pri konkurentu, ki ima boljši posluh. Posluh v stilu "ja, seveda, kar želite".
Sem malce potarnal. Se oproščam.
Torej, kakor sem že uvodoma nakazal. Iščem in pogledujem za starejšimi ter preverjenimi rastlinami za kakšen potaknjenec. Tudi, če ga letošnjo pomlad še ne boš rezala, bom pač počakal. Se prav nič ne mudi. Hvala pa že v naprej. Si pa želim še kakšne sorte, ki močneje cveti. Sem opazoval takšen grm, velik kot je tvoj, le , da je bil poln cvetja, kasneje plodov, še kasneje pa vijoličnih ostalin ptičjega prebavnega procesa. Pač, tudi to je sestavni del narave. Zelo lep in dišeč okras. Nič ne de, se bo že našel.
Sem pa predhodno pozabil pripomniti, da imaš lepo urejen vrt. Pa bodoči ribnik umesti kam bolj v polsenco, ribe resnično trpijo.
Lepo urejaj in se veseli rezultatov v novem letu. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30
Prispevkov: 19309
Kraj: Medvode-okolica 420 m nv
|
| Objavljeno: 04 Jan 2014 08:04 Naslov sporočila: |
|
|
Zanimive izkušnje o obnašanju lovorikovcev. Če bi po vsem tem prebranem načrtovala živo mejo, bi se najprej vsako pomlad in jesen temeljito ogledala po stanju lovorikovcev v bližnjih in manj bližnjih vrtovih in se potem lastniku priporočila za potaknjence.
Sama imam dva. Enega z večjimi temnozelenimi bleščečimi listi, drugega z ozkimi. Kar dobro prenašata tako zimo kot sušo. Širokolistni je sejanček vsaj 50 let starega grma, ozkolistnega sem dobila v dar pred 20 leti, kot ukoreninjen potaknjenec. Za širokolistnega vem, da bi cvetel, če bi imel več sonca in če ga ne bi sproti temeljito strigla. Pri ozkolistnem pa doslej še nisem opazila nobenega nagiba k cvetenju. Ga je pa veliko laže oblikovati, ker je nežnejše rasti.
Oba sem lani porezala čisto do tal in se znova lepo obraščata. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
greeny
Pridružen/-a: 09.06. 2013, 14:48
Prispevkov: 795
Kraj: MS - LJ
|
| Objavljeno: 04 Jan 2014 15:31 Naslov sporočila: |
|
|
V Ljubljani v Rožni dolini pri študentskih domovih je živa meja iz lovorikovcev. Nisem vedel, da je več različnih sort, ozki/široki listi itd. Tam kar cveti, enkratno diši in tudi plodi. Listov pa ne morem opisati, ker nimam referenc...  |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
juglans
Pridružen/-a: 01.07. 2013, 15:19
Prispevkov: 3400
Kraj: Ribiška vas, ob Savi
|
| Objavljeno: 05 Jan 2014 17:22 Naslov sporočila: |
|
|
Lovorikovec je izvorno prisoten na stičišču JV Evrope in JZ Azije s središčem ob Črnem morju. Torej, naravno raste na jugu balkanskega otoka, območju Turčije, Kavkaza in severnega Irana.
Rastlina oblikuje grm, redkeje drevo s krošnjo svetlečih listnih površin. Zmečkani listi vonjajo z mandljevo aromo. Cveti pozno spomladi ali zgodaj poleti, proti jeseni pa obrodi s češnjam podobnimi sadeži črne barve. Po nekaterih navedbah je rastlina blago strupena, saj vsebuje cianogeni glikozid, ki je razlog za "mandljev" vonj. Zasledil pa sem, da sadeže ponekod tudi sušijo in uporabljajo kot rozine. Slednje bolj kot zanimivost, rozine pa naj bodo raje že preizkušene sultanine.
Kot rastlina je bolj primeren za prostorastoče, oziroma neobrezovane žive meje, saj se ob rezi poškoduje tudi listje in s tem kvari prijeten izgled. Na vrtu je dobrodošel tudi kot osamelec ali pa v kombinaciji. Zaradi vednozelene krošnje je dober zaklon za ptice in vrtnarje z močneje izraženo potrebo po zasebnosti. V težjih, vlažnih in neprezračenih tleh lahko nastopi klorotičnost listja, primerno rastišče so torej rahla tla, bogata z organsko maso.
Razmnožuje se s semeni, ki potrebujejo stratifikacijo, kljub temu pa lahko preteče veliko časa za uspeh. Alternativa temu načinu je vegetativen način, to je s potaknjenci. Tega se lotimo zgodaj poleti (julij) z delno olesenelimi potaknjenci, ali pa v jeseni z že olesenelimi potaknjenci. Menim, da je v luči vse pogostejših, izrazito vročih poletjih ugodnejši pristop v jesenskem času, ko oleseneli poganjki do zime uspejo napraviti kalus, spomladi pa korenine.
Bolezni. Najbolj pogosta in tudi neozdravljiva je bakterijska listna luknjičavost. Je zelo nadležna bolezen, ki zlahka prestopi na koščičarje (češpe) zdravilo pa je ogenj.
Na uspešno vrtnarjenje! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
bobolino
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 18:09
Prispevkov: 2921
Kraj: Selnica ob Dravi, 339 nmv
|
| Objavljeno: 05 Jan 2014 18:08 Naslov sporočila: |
|
|
Še moje izkušnje, potaknjence sem nabrala iz mogočnih matičnih grmov tako spomladi, kot jeseni 2012. Spomladanski so bili potaknjeni v gredo, ki jo imenujem vrtec, ima popoldansko sonce in dobro mešanico zemljine. Potaknjenci so bili delno oleseneli in so se do jeseni ukoreninili, naredili lepe mini grmičke. Jesenske, prav tako delno olesenele, sem potaknila v odprtem rastlinjaku, ker je bila nad njimi folija ponekod naluknjala, je pozimi kdaj pa kdaj kapljalo noter, in zemlja ni bila izsušena, in so spomladi pokazali 90% ukoreninjenost. Spomladi 2013 so bili oboji, spomladanski in jesenski posajeni na brežino, obrnjeno na južno stran, in spomladanski so v suši bolje delali, kot jesenski.
_________________
"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
juglans
Pridružen/-a: 01.07. 2013, 15:19
Prispevkov: 3400
Kraj: Ribiška vas, ob Savi
|
| Objavljeno: 05 Jan 2014 18:35 Naslov sporočila: |
|
|
Bobolino, ja fino. To pa precej olajša problematiko s časom.
Kaj naj rečem?
Na svetu obstajajo t.i. komplikatorji, nasproti njim pa neobremenjeni. Prvi teoretizirajo, drugi pa imajo brežine zasajene z lovorikovci. 
Nauk: Uči se od uspešnih! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
bobolino
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 18:09
Prispevkov: 2921
Kraj: Selnica ob Dravi, 339 nmv
|
| Objavljeno: 05 Jan 2014 18:40 Naslov sporočila: |
|
|
jaz sem prevzela filozofijo od Muhe, kar bo, bo, kar pa ne bo, pa tako ni bilo usojeno.
_________________
"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mfranc
Pridružen/-a: 05.06. 2013, 09:01
Prispevkov: 4681
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 05 Jan 2014 18:59 Naslov sporočila: |
|
|
Prvi lovorikovec je bil pri hiši nekje 35 let nazaj, in ta je enkrat pomrznil do tal in dvakrat tako napol. Takrat so še priporočali zimsko zaščito.
Kasneje jih je bilo še nekaj, ti so rastli popolnoma brez problemov. Samo ugibam; so se aklimatizirali ali pa sedaj prodajajo bolj odporne.
Sedaj je ostal samo eden, nekaj let ves polomljen in razklan do tal (odmet snega) in zanemarjen (za večjim češminom). Vendar je vse preživel brez problema. Lani rigorozno porezan nazaj, večkrat  .
Letos bo nastopil v vlogi solista, soliterja  .
LP
_________________
mfranc |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
bobolino
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 18:09
Prispevkov: 2921
Kraj: Selnica ob Dravi, 339 nmv
|
| Objavljeno: 05 Jan 2014 19:09 Naslov sporočila: |
|
|
pa še to. Po skupnem dogovoru smo na medsosedsko mejo posadili sadike lovorikovca, bi morala pogledati, kateri dve sorti, obe sta bolj širokolistni. Tiste sadike, kupljene v Lidlu, so zdrave, temnozelene, bolj košate, tiste, kupljene v Obiju, pa capljajo zadaj, in se le počasi gostijo. Obojne so imele višino nekje 50-60 cm, že razvejane, in posajene v loncih. Moje potaknjene na brežini pa živijo svoje življenje, so še bolj zadaj. Nekaj jih je odnesla lanska suša, ker smo res zalivali enkrat ali dvakrat v sezoni, in bom počasi spet narezala potaknjence, pa hajdi z njimi v rastlinjak čez zimo, še en eksperiment.
_________________
"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Darso
Pridružen/-a: 06.06. 2013, 13:59
Prispevkov: 837
Kraj: Slovenske Konjice
|
| Objavljeno: 06 Jan 2014 10:39 Naslov sporočila: |
|
|
Potem pa zavij korenine v ovčjo volno in posadi. Pomaga proti suši in se lepo oprime zemlje. Lovorikovec pa pognoji z preparelim listjem in iglicami.
lp D
_________________
Uživajmo v dobroti narave
https://picasaweb.google.com/home |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Ivčk
Pridružen/-a: 01.06. 2013, 07:47
Prispevkov: 1664
Kraj: Blizu Novega mesta
|
| Objavljeno: 09 Mar 2014 14:51 Naslov sporočila: |
|
|
Potaknjenci mojega lovorikovca bodo predvidoma na voljo v roku dveh tednov, če mi bo uspelo do takrat obrezovati.
Interesenti naj se javijo, možen je osebni prevzem pri meni doma. Do prevzema jih bom hranila v loncih z vodo...
_________________
Instagram profil: @iva.grasa.ig
Dostop do spletne ankete:
https://forms.gle/S3bLBtqhbhK1q6M6A |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
bobolino
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 18:09
Prispevkov: 2921
Kraj: Selnica ob Dravi, 339 nmv
|
| Objavljeno: 09 Mar 2014 16:13 Naslov sporočila: |
|
|
Ivčk, bi jih lahko imela na voljo ob prevzemu one pošiljke?
_________________
"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Sonceluna
Pridružen/-a: 10.06. 2013, 10:50
Prispevkov: 661
Kraj: Kranj, Podčetrtek
|
| Objavljeno: 09 Mar 2014 17:30 Naslov sporočila: |
|
|
| Ivck jaz bi prosila za kaksen potaknjenec lovorikovca. Je se kaksen frej? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
MARIJAV
Pridružen/-a: 06.06. 2013, 21:47
Prispevkov: 1897
Kraj: PONIKVA
|
| Objavljeno: 04 Jun 2015 17:51 Naslov sporočila: |
|
|
Tale lovorikovec nič ne obrezujemo, sam se je tako lepo oblikoval. Vsako leto cveti, vonj je izredno močan. Letos se je prvič na mladih poganjkih po cvetenju pojavile drobne rdeče pikce, ki si jih spraskal lahko stran. Po posvetu pri strokovnjakinji smo ugotovili, da je to kapar in smo ga poškropili z enim škropivom, ki nima karence, je pa očitno pomagalo, saj se zadeva ne širi več.
_________________
Živeti na podeželju je najlepše! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
