Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Melona · Objavljeno: 31 Jul 2023 00:04 Naslov sporočila:

Ne verjamem, da bom kdaj pridelala milijon. Če bi mi pa milijon Slovencev nakazal po 1 €, bi ga imela. No, tudi to ni verjetno. Vendar masa ljudi z drobižem lahko premika gore, videno že večkrat. Po tej logiki se ravnam tudi v skrbi za okolje. Niti na nivoju domače vasi ne morem sama kaj bistvenega narediti, kaj šele, da bi imela vpliv na svetovno klimo. Če bi se pa vsak čisto majčkeno potrudil, o, ja, to bi imelo učinek, zagotovo. Zato se mi ne da ukvarjati s politično, gospodarsko in še kakšno elito, ki se po svetu vlači z letali in svinja povsod okrog sebe. V manjšini so. Drastično več nas je, ki nam tega niti ni treba početi niti nimamo tovrstnih možnosti. In se tudi ne menim za zarote vseh sort: da se igrajo s chemtraili, da je Greta politično nastavljena, da točo proizvajajo, menda v Španiji, in jo mečejo na nas ...

Zato sem prepričana, da štejejo dejanja običajnih ljudi. Običajnih, neelitnih, nas je daleč največ. Katerih drobnih pozornosti se držim?

Tehnikalije
Bili so časi, ko sem bila prepričana, da bom zamudila čisto vse na tem svetu, če ne bom imela zadnjega modela najbolj prodajane znamke pametnega mobilca. Me je prav sram. Zdaj uporabljam pet let starega s počenim steklom.

Vozim 14 let starega terenca, pa še dizel je povrhu vsega. V tistem času sem prevozila po 45K km letno. Pa še po prometni nesreči je bilo in me je bilo strah nazaj na cesto, če bi imela denar, bi si kupila kamion, tak s plugom. Svinja z izpuhi, gotovo. Če ga zamenjam za novega še preden gre k vragu, bo to še okoljsko še slabše, ker pomislim na ves material in vso energijo za izdelavo novega.

Kuhinjski aparati so posebna zgodba. Med korono sta hkrati škripnila palični mešalnik in tisti mešalnik z liter in pol veliko posodo. Kljub temu sem vkuhavala marmelade in druge shranke. Enostavno se da, če je treba. In ne, nobene potrebe ni, da bi bilo čisto vse gladko zmiksano, kje pa.

Cunje
Tako na oko bi rekla, da jih ne bom mogla nikoli ponositi. Od podstrehe do kleti vsake toliko odprem kakšno vrečo. Nekaj sem jih nepopravljivo "prerasla", predvsem v širino. Jih strižem na uporabne kose blaga, shranim gumbe, ostale dele porabim za brisanje prahu in pomivanje tal (ne, močo in podobni pripravki niso nujni) ali otiranje psov, ko pridirkata mokra, ali jih rabi mož v delavnici, nekaj gre pa neobhodno v smeti. Bi rekla, da si vsaj tri leta že nisem kupila nobene cunje razen spodnjega perila in nogavic. Sem se pa naučila zelo za silo šivati, same take stvari, ki jih lahko nosim okrog hiše, za v javnost niso, nisem tako vešča.

Perem s precej manj detergenta, kot sem še pred nekaj leti. Ni nič slabše oprano. Sušim na zraku, nočeva sušilca.

Vrt
Ga ne zalivam že cca 10 let. Gnojim tudi ne. Dovolj je velik, da kljub temu zraste vsega za dva. Sadno drevje in trte dobijo baker. Za dva dajo včasih premalo, včasih preveč, v splošnem dovolj. Kadar ni sliv, so jabolka, če ni češenj, so višnje, skoraj vedno so am. borovnice, maline in robide ... Kar je bilo premalo odporno na škodljivce, je šlo ven, npr. fige in kutina. Pomagava si s senčenjem, namenoma sva nekaj sadnih dreves posadila tako, da senca pride prav vrtu.

Zaradi Popra in Čilija sva morala povišati ograjo. Nisva kupila plastificirane žice. O estetskem vidiku bi se dalo kakšno reči, če bi mi ga bilo zelo mar, pa mi ga je čedalje manj, so bolj pomembne reči na tem svetu.

Hrana
Meso nama je z leti postalo nekako dolgočasno. Jeva ribe, ki jih naloviva sama. Včasih pri okoliških kmetih vzameva nekaj kosov mesa in se zgodi, da kar ne gredo iz zamrzovalnika, čeprav je majhen, ker je kombiniran s hladilnikom. Zamrzovalno skrinjo sva že pred leti izselila, je postala omara za orodje. O popolnem odklopu hladilnika še razmišljam, najbrž bom poskusila vsaj čez zimo. Suhomesnate dobrote gredo bolj v slast.

Tudi jajca sva kupovala na neki kmetiji, dokler ni mož v enem našel ... no, skoraj piščanca. Od tedaj jih kupujeva spet v trgovini, kjer se kaj takega menda ne more zgoditi, ker so jajca presvetljena.

Z leti sem se navadila kuhati prave količine. Ni več ostankov, ki bi jih metala stran. Nekatere jedi namenoma skuham za več obrokov hkrati in jih zamrznem ali pa počakajo dan ali dva v hladilniku, npr. golaž, pasulj, ričet, sarme, segedin ... Drugega skuham toliko, da včasih ostane za večerjo, za smeti pa ne. Če ostaja kruh, ga posušim in zmeljem v drobtine.

Plastika
Sveta jeza me prime, ko je pol kile orehov pakiranih v vrečko, v katero bi z lahkoto spravili kilo, 10 dag pistacij v polkilsko vrečko ... Posebej zamrznjena živila so v enormno velikih embalažah. Semenske vrečke, adijo, pamet! Za tistih nekaj gramov semen. Kar znam in zmorem, semenim doma. Seme shranjujem v papirnatih vrečkah ali stekleničkah. Vse navojne steklenice, pa majhne od sokov, nekaterih piv ... to gre vse v smeti, ni povratna embalaža, za zjokat se. Prevelik strošek čiščenja. Te majhne stekleničke od sokov se tako dobro zapirajo, da jih lahko za domače sokove in omake uporabim še vsaj trikrat. Da ne govorim o plastenkah in pločevinkah, o jogurtovih lončkih, sama navlaka ... Redkokdaj kupim, če že, pa to plastiko operem in uporabim za vzgojo sadik.

Posoda
Zaradi težav s kožo sem vso posodo zamenjala za tisto črno, težjo in bolj glasno. Odkar imam tako ponev, ni več nobenih težav s porumenelo zunanjo stranjo dna. Ponve za palačinke sva morala pred tem namreč večkrat zamenjati z novimi. Posledično je zdaj manj drgnjenja s čistili, manj porabljenih gobic ...

V lokalu se gremo menjavo skodelic, poleti, predvsem pri sladoledu. Ko se je naveličaš, jo prineseš in si izbereš skodelico, ki jo je prinesel nekdo drug. Se večkrat zgodi, da sta v lokalu obe gospe, tista, ki je skodelico prinesla, in tista, ki je njeno skodelico vzela. Se je že tudi zgodilo, da je gospa tako popolnila servis, ki mu je ena skodelica manjkala. Tako porabimo manj kartonastih lončkov. Ne gre za prihranek, kartonaste lončke da dobavitelj sladoleda.

Vse zgoraj so malenkosti. Veliko malenkosti naredi kup. In je razlika, če se masa ljudi obrne proč ali se s takimi malenkostmi ukvarja. Zato niso bistvo hipokritske elite, ki nekaj pridigajo, drugo počnejo. Vsak zase se lahko vpraša, kako mar mu je sveta. In morda opusti vsaj eno slabo navado ali se odloči za kakšno dobro.

Seveda je treba razmišljati tudi o tem, da potrošnja poganja gospodarstvo in če bi se zmanjšala, bi ljudje ostali brez služb. Verjamem v našo prilagodljivost, prepričana sem, da bi znali preživeti drugače. Morda bolj prvinsko, celo primitivno, gotovo manj razkošno, ampak se bojim, da druge ni. Ker če se ne bomo sami ustavili, nas bo klima. Ljudje preživijo vojne, epidemije, potrese, še marsikaj. Ekstremnih klimatskih sprememb pa po mojem ne bodo zmogle niti gospodarske družbe. Suša po svetu je čedalje hujša, po vseh koncih gori, toča sklesti cela območja, poplave prav tako, neurja so vse hujša. Vse več bo po mojem firm, ki se po takih pogromih ne bodo mogle izvleči. Rezultat bodo ljudje brez dela, torej enak rezultat.

Nisem pesimist, tako pač vidim svet. Pomanjkanje hrane se mi zdi skoraj neizogibno. Če ne za nas, za naslednje generacije. Bodo proizvajali umetno? Žuželke? Jih nevede že jemo?

Da ne utrujam še naprej; za ta svet ne želim biti kot slon v trgovini s porcelanom. Hvaležna sem za svoj vrt. Tudi za družbo tu gori, kjer nam je kar mar narave in se zavedamo sprememb, ki niso dobre. In bolj slutim, kot znam razumsko razložiti, da v ta kontekst sodijo tudi domača semena.

muha · Objavljeno: 31 Jul 2023 06:28 Naslov sporočila:

Andrej Banko · Objavljeno: 31 Jul 2023 08:08 Naslov sporočila:

Jaz pa brez zadržkov povem, da sem kar malo skeptik. Težko verjamem, da je za takšno klimo, kot jo imamo, zaslužen zgolj človek, oziroma njegov vpliv.
Verjetno nek vpliv skoraj zagotovo je, kako velik pa ... khmmm ?!

Se pa strinjam, da preveč svinjamo. Najbolj me pa moti brutalna pozidava, betoniranje, asfaltiranje, uničevanje zelenih in kmetijskih površin.
V tridesetih letih se je npr. število prebivalcev s Sloveniji povečalo zgolj za kakšnih 5% ( še to pretežno zaradi priseljevanja Rolling Eyes

), pozidali smo pa enormno količino travnikov.
Ves čas poslušam, da primankuje stanovanj. Za koga ?!?!
Saj se ne razmnožujemo kot v Afriki ...

Uničujejo se polja in travniki za nove ceste, vsaka vas hoče obvoznico !!! Evil or Very Mad

Zaradi tujega tranzita in tujcev, ki vsak poleten konec tedna zabašejo ceste, da gredo riti namakat v hrvatijo, bomo očitno morali šititi še avtoceste.

Je pa dejstvo, da če bi bili vsi takšni "hudi" potrošniki kot jaz, bi verjetno polovica gospodarstva lahko po hitrem postopku zaprla vrata ...

Pepe · Objavljeno: 31 Jul 2023 10:12 Naslov sporočila:

Tranzit je problem čez nekaj poletnih vikendov, med tednom pa veliko prometa prinese kar naša centralizacija. Zadnjič sem malo po tretji uri popoldan šel z Gorenjske proti Štajerski mimo Kamnika. Lepe kolone z enim potnikom v vozilu. Ljudje, ki so se verjetno vračali iz službe nekje v Lj. Jutranje in popoldanske prometne konice okrog Lj na avtocesti pa tako ali tako poznamo. To še zdaleč ni samo tranzit.

Seasmoon · Objavljeno: 31 Jul 2023 10:15 Naslov sporočila:

Melona, a si prebrala knjigo umetnost preprostosti? Če jo nisi, ti priporočam, da jo prebereš. Super knjiga!

Melona · Objavljeno: 31 Jul 2023 10:23 Naslov sporočila:

Nisem, hvala.

Seasmoon · Objavljeno: 31 Jul 2023 11:45 Naslov sporočila:

Med branjem tvojega komentarja sem se takoj spomnila na knjigo umetnost preprostosti. Knjiga daje misliti in jo je res vredno prebrati.

crtj · Pridružen/-a: 14.06. 2013, 15:31 Prispevkov: 5382 Kraj: MS

Melona · Objavljeno: 31 Jul 2023 14:39 Naslov sporočila:

crtj · Pridružen/-a: 14.06. 2013, 15:31 Prispevkov: 5382 Kraj: MS

Pravim, da:

če človeku ni apriori blizu takšna etika (dobil že kot otrok ali pač naravno tako izpadel), še nisem videl primera, ko bi pa naknadno postala mu blizu.

Na splošno samo-omejevanje ni ravno nek zanesljiv del človeške narave, prej obratno ... še zlasti v modelu sveta in življenja, ki je posebej naravnan na to, da ti stalno potiska pred nos, kaj bi še lahko bilo kul in pritiska na vse vzvode, ki se jih je skozi čas naučil pritiskati.

Vance Packard je napisal The hidden persuaders že v 50ih letih - https://www.amazon.com/Hidden-Persuaders-Vance-Packard/dp/097884310X - in od tam se je samo še stopnjevalo, dodatno še z rastočo močjo tehnologije v smislu tega, kako močno lahko zgrabi čutila in možgane.

Najbolj klasični klasik tega področja pa je od še prej, res zanimiv stric, Freudov nečak (ni čudno pol ane Smile

- https://en.wikipedia.org/wiki/Edward_Bernays

... No, kaj je zdaj praktični pomen tega za to debato:

- imaš neko dokaj omejeno množico ljudi, ki je pripravljena razmišljati in delovati v smeri, kot si opisala sama

- učinek, kot ga v seštevku zmore ta množica glede na svojo velikost, je bolj tko tko

- kakršenkoli poskus večanja te množice je zelo, zelo, zelo potiskanje kepe gor po hribu, rineš tako proti človeški požrešni naravi kot proti celemu potrošniškemu modelu, pa še zraven ti štalo delajo razni politično-influencerski igralci, ki kobajagi promovirajo tvojemu podobno sporočilo, vendar z izjemno štorastimi in hinavskimi potezami

To se sicer morda lahko spremeni s tem, da se večina ljudi začne počutiti resno ogrožena zaradi vidno spremenjenih življenjskih razmer, vendar

1) bo to kaj nucalo samo v primeru, če ne bosta strah in revolt kanalizirana v kaj drugega / proti nekomu drugemu; in glede tega zgodovinsko ... ane... khm :(

2) tudi če bo kaj nucalo, vprašanje če bo to še lahko imelo kakšne praktične posledice, ko bo dogajanje že tako daleč, da bo že večini dovolj očitno

Tako da čisto "logično" gledano (dajem v narekovaje, ker je logika precej zlorabljen pojem) je za moje oči edini možen pozitivni izid nekakšen tehnološki "spas u poslednji čas" - človeštvo pogrunta nekaj, kar z močjo fizike, kemije in/ali biologije obrne trend, ko je že zdavnaj prepozno, da bi ga obrnila sprememba načina življenja.

Tisti pa, ki se zadeve lotevamo na osebni ravni, kot nekakšni, karikirano, moderni Amiši - to počnemo predvsem zase; ne v nekem sebičnem smislu, temveč za svojo dušo, ker se nam to zdi prav in je to način, kako znamo in želimo živeti.

Cel roman Smile

muha · Objavljeno: 31 Jul 2023 21:11 Naslov sporočila:

Melona · Objavljeno: 31 Jul 2023 22:31 Naslov sporočila:

Itak, si ali nisi, spremenili te bodo težko in tudi sam lahko spremeniš le sebe, drugih ne, gotovo. O samoomejevanju pa dobršen del populacije stalno fantazira; hujšanje, prenehanje kajenja, neki 40-dnevni post od alkohola je popularen med moškimi ... Vse na horuk, večinoma kratkega veka. Konec je pogosto klavrn oz. ga sploh ni, samo fantazija se ponavlja. V te in podobne f. so ljudje od nekdaj padali in zdajšnji nismo nič bolj imuni nanje. Tudi mojstri prepričevanja so od nekdaj, ja, danes je vse več vsiljevanja, vseh sort marketinga, mehkega in agresivnega. In ni vedno lahko ostati svoj.

Ja, množice so v bistvu precej preprosta reč, vsaj tako jih vidim. Vedno pač po najlažji in najkrajši poti in če se najde magnet / spreten manipulator, po svetu nikoli ne hodi sam (sorry, Liverpool). Ljudje se bomo vedno težko soočali z resnico, ta čip nam manjka. Obrniti množico od privida k realni sliki je zato skoraj nemogoče. Kot praviš, niti strah ni porok, ker gre vse lahko v samo še eno brezno.

Bolj kot na tehnologijo in na pomoč znanosti "se zanašam" na politične norce. Včasih se mi zdi, da nam ne manjka več veliko do svetovnega blue screena. Kakšna je že perioda vojn? Samo da nam zna tokrat reset spodleteti, ker bi nam nekaj let vojne najbrž uničilo še tisto zemljino potrpežljivost, ki jo imamo. Že tako se čudim, da še ni kihnila in nas stresla s sebe.

Zase, seveda, iz svojih prepričanj in pač neke svoje morale se držimo načina, ki smo si ga izbrali, morda za lažjo vest, kakor že kdo to imenuje. In sama se prav gotovo ne grem valjenja skale v hrib, za nič. Raje sedem nanjo in se grem Svetlanino samost.

Pepe

Človek je v bistvu svoje narave "hrček". Na kup si spravi precej več kot rabi, načeloma brez prihranjenih dobrin niti ni sposoben preživeti. Kar lahko vsaka krava z bistveno manj možganov.
Že Ötzi je imel pri sebi kar nekaj dobrin tistega časa.

brbr

Sem zapisala, da bom povedala svoja razmišljanja. Bom kar danes začela, čeprav imam veliko za povedat in vse v "enem kosu ne bo šlo.

Ampak danes je pravi dan . Je namreč dan svetovnega ekološkeg dolga (ves svet je do danes porabil vse naravne vire, ki se v enem letu lahko obnovijo. Od zdj naprej "zajedamo" prihodnost). Slovenija je to točko dosegla 18.aprila. Če to vsaj priblićno drži, je je edina rešitev problemov ta, da (v Sloveniji) zmajšamo porabo energije/surovin za trikrat (da bi vire, ki so nam na razpolago porabili do konca leta in ne že aprila)

Kaj to pomeni in kako se tega lotiti? To pomeni, da bi moral vsak (eni več, drugi manj, ker pač ne živimo vsi enako potratno) korenito spremeniti način življenja. To pa je v današnjih razmerah težko uresničljivo.
Da bi na osebni ravni to lahko udejanili po kar najmanj boleči poti, bi bile potrebne sistemske rešitve na nivoju celotne družbe.

1.
S pravilno strategijo razpršenega razvoja države bi omogočili, da se ljudem ne bi bilo treba toliko prevažati iz dneva v dan, da bi zadovoljili svoje osnovne življenjske potrebe (delo, preskrba z dobrinami, opravljanje raznih administrativnih storitev, preživljanje prostega časa, itd.)
Na nivoju javne infrastrukture to pomeni, da bi morali ohranjati in krepiti dostopnsot do javnih storitev po vse državi.
S tega vidika je popolnoma nedopustno, da se zaradi "racionalizacije poslovanja" zapirajo banke, pošte, trgovine, zdravstveni domovi, šole, vrtci, itd. Ali, da podjetja zaradi zmanjševanja stroškov selijo del svoje dejavnosti v drug kraj in potem od zaposlenih pričakujejo, da se bodo na delo vozili na novo lokacijo....

Zdaj bodo podjetja ocenjevali (banke pri odobritvi kreditov, če se ne motim) tudi z vidika njihove "zelenosti". Prepričana sem, da na "zelenost" podjetja zelo vpliva tudi podatek, koliko zaposlenih se dnevno vozi v podjetje iz bolj odaljenih krajev. Kaj pomeni bolj oddaljen kraj, ne vem. Mogoče 10km(?)

Če se veliko ljudi vozi od daleč, to pomeni, da njegova umestitev, z vidika okolja, ni bila dobro premišjena ali, da pri kadrovanju niso, poleg zahtevanih znanj, upoštevali tudi bližino bivališča kandidata. Mislim, da je to pomemben podatek, ki ga bo potrebno upoštevati, čo bomo hoteli res kaj kvalitetnega spremeniti glede naše mobilnosti (jo zmanjšati).

Sliši se grozno, a roko na srce, kateremu vozaču je v užitek preživeti lep del dneva v vožnji na in z dela? Ali ne bi raje izbrali zaposlitve bliže domu, če bi imeli možnost. O ustvarjanju teh možnosti govorim. Ustvarijo se pa lahko samo s premišljenim načrtvovanjem na nivoju države, ki upošteva vse vidike in ne samo, kaj se splača in kaj prinaša večji zaslužek.

Če bomo dnevne migracije začeli reševati pri vzrokih zanje (namen je odpravljanje nepotrebnih poti), bomo potrebovali manj širitev cest (te ne rešujejo bistva problema), manj energije, manj surovin (manj prevoznih sredstev)

Tule zdajle pritisnem piko. Seveda nadaljujem...
_________________
naredimo svet lepši

aladin

Učinkovit javni prevoz je najboljše orožje proti prezasičenosti prometa. In tam, kjer je možno, predpisati delo na daljavo.

Bolj me motijo dvojna merila in dezinformacije glede zelenega prehoda... osebni avtomobili doprinesejo bistveno manj k uničevanju okolja kot pa npr. ladijski prevozi. In da kupujemo danes dizelske lokomotive... je meni znak, da je pri tem nekaj ljudi zelo dobro zaslužilo na račun okolja in tudi volilne baze. Žal politika še lep čas ne bo zmogla svojih za take stvari kaznovati.

V današnjih časih je težko prisiliti podjetja, da bodo ravnala proti svojim največjim koristim. Posledice socializma in planskega gospodarstva čutimo še danes. Kitajski sistem, ki je sicer učinkovit, pa se mi zdi sporen s stališča načina življenja. In selitev podjetja nekam v manj cenovno zahtevno okolje konec koncev prinese tudi bolj razpršen razvoj države. Seveda mora temu slediti infrastruktura. Vsekakor se mi zdi predvsem pri večjih podjetjih osnovni problem učinkovitost, potem pa je treba dobičkonosnost iskati z izkoiščanjem oligopolnega položaja.

Kot je že večkrat napisano tukaj, vsak začne pri sebi, da živi po svoji vesti in prepričanju. Ko bodo drugi videli, da nam je lepo, nam bodo vsaj nekateri sledili. Lažje nam bodo zaupali, če se vmes ne bomo šli svetih vojn in propagiranja teorij zarot o chemtrailih in kako neki zlobniki kontrolirajo vreme in nas zasipajo s točo in viharji, mi pa nazaj streljamo z orogonskimi topovi (to zadnje je samo primer). Na drugi strani je potrebno seveda znati prepoznati tudi plačano "stroko" - skratka pluti nekje vmes in se ne nagibati preveč niti v eno niti v drugo stran, da ne zajamemo vode po nepotrebnem.

In po sistemu If you do your best, God will do the rest (ekvivalent slovenskemu Pomagaj si in Bog ti bo pomagal) upajmo na "spas u poslednji čas".

Vidi kdo boljšo varianto?

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli