Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

mravlja · Objavljeno: 18 Nov 2022 11:04 Naslov sporočila:

Ja, logično vprašanje. Mene vse skupaj spominja na "preganjanje mačka": "klin se s klinom izbija" - posledice pa že vnaprej znane.

Danilo · Objavljeno: 18 Nov 2022 11:23 Naslov sporočila:

Andrej, žveplenjače uspevajo le na mrtvem lesu- so izključno gniloživke, medtem ko so štorovke predvsem paraziti, šele nato gniloživke. Medtem sem izbrskal, da v olja motornih žag ne dodajajo samih žveplenjač, ampak še nekatere druge (moram še iskati). Tole našo debato sem razširil tudi na FB, kjer imam nekaj gobarskih in sadjarskih prijateljev poznavalcev, katerim bo tole zanimivo. Spodaj je kopija prispevka:
"Krasna jesenska sezona je poleg gobarskih užitkov razkrila tudi veliko razširjenost Armillarie Mellee-Sivorumene mraznice. Množično so rasle tudi ostale, predvsem ta pa poleg koristnega razkrajanja odpadnega lesa povzroča slabenje in propadanje sadnega drevja. Iz videnega in pogovorov je jasno, da so ogroženi celi sadovnjaki, ko enkrat pride do okužbe. Širjenje njenega podgobja je zelo agresivno in tudi ko pride do sicer zdravega drevesa, je le vprašanje časa, kdaj bo našla priložnost za vstop preko kake rane, bolezni...Iz literature je razvidno, da njeni trosi uspešno naselijo odpaden les, za samo sadno ( in tudi drugo) drevje pa je usodnejša in direktna grožnja širjenje podgobja.Tudi v tujini to zaznavajo kot velik problem. Zaenkrat smo z nekaj sogovorniki zasledili, da kot zasilno obrambo svetujejo čimbolj striktno odstranjevanje okuženega in tudi neokuženega odpadnega drevja (s koreninami vred) in kopanje jarka kot prepreke širjenju. Ponekod v olje motornih žag(taka olja se da kupiti tudi pri nas) dodajajo trose manj uničujočih gob z namenom, da pred Armillarijo zasedejo les. Ene od teh soi Žveplenjače, za sadovnjake bi najbrž to bila Opečna Žveplenjača. Pri iglavcih bi bila uspešnješa naselitev Sivolistne žveplenjačePredlagam, da gobarji in sadjarji (gozdarji) združimo moči in nekaj naredimo za omejitev škode. Utopično je pričakovati splošno spremebo delovanja naravnega procesa, lahko pa v manjšem obsegu lokalno in invidualno pomagamo ohraniti posamezna drevesa, sadovnjake in tudi kak gozd. Poleg omenjenih ukrepov sem zbral še nekaj koristnih nasvetov preprečevanja širjenja:
- prizadet les je izredno kužen. Žage in ostalo orodje je potrebno razkužiti, preden se lotimo drugega drevesa (pogosti prenosi pri obžagovanju drevja in grmov).
-povsod, kjer se iz tal pojavijo mraznice (štorovke) izkopljemo les, na katerem rastejo. Ta les sežgemo. V osnovi je dovolj že, da izkopanega posušimo, saj tak ni več ustrezen gostitelj.
- z cepilno smolo (ki je tudi fungicid) premažemo vse rane (tudi na koreninah, ki jih presekamo in trenutno ne moremo odstraniti).
- enaki ukrepi veljajo tudi za ribez,maline..... in okrasno grmičevje, saj se loti tudi njih.
Prosim, da dodate svoje izkušnje in mnenja. Koristni nasveti in deljenje idej lahko koristi marsikomu.

Andrej Banko · Objavljeno: 18 Nov 2022 12:02 Naslov sporočila:

Aha ... OK, razumem.
Gniloživka ≠ Parazit.

Poznam ta problem s štorovkami. Da ko se naselijo na drevo, zanj ni več rešitve.
Samo zanima me pa še, je to v zadnjih letih kaj bolj pogost pojav, da prihaja do hujših okužb po sadovnjakih ?

Danilo · Objavljeno: 18 Nov 2022 12:23 Naslov sporočila:

Andrej, letošnja suša je bila izredno stresna celo za drevje z globokimi koreninami. Zaskrbljeno smo opazovali uvele krošnje in celotno naravo. Oslabele rastline so bile lažja tarča škodljivcev. Če so jeseni mikorizne gobe delovale zdravilno, pa množična rast štorovk kaže obširno dogajanje znotraj dreves in grmovnic. Žal tudi tam, kjer ne želimo.

noam · Objavljeno: 21 Nov 2022 10:48 Naslov sporočila:

Evo, kako zadeva raste na videz na sredi travnika (spodaj okužena korenina, zgoraj ostanki šopa štorovk, ki so do zdaj že skoraj zgnili):

Tole in še precej takih koreninic sem izkopal daleč stran od najbližjega drevesa (edinega od tastarih na pogled še zdravega na tem delu travnika). Ne vem, če to drži na splošno, ali pa pač samo v takem okolju, kot je pri meni, ko imam zelo malo zemlje (največ do 10cm lepe, potem je pa sam lapor in ilovica), ampak drevesa delajo zelo plitve korenine, ki se širijo daleč navzven plitvo pod površjem. Koreninica na sliki pripada slivi kakih 8m stran od debla, pa še dosti dlje grejo! To ni šans, da človek vse najde in izkoplje. Moral bi dejansko izkopati vse daleč naokoli drevesa in odstraniti vse do zdravega. Ta korenina se je očitno okužila, ko je prišla v stik s koreninami napadenega drevesa (ki je okoli 20m stran!), zdaj se pa okužba počasi širi proti deblu. Ko sem kopal v smeri proti deblu, je bilo še nekaj malega propadle korenine, potem sem pa prišel do zdrave. In tako je iz vseh strani.

Skratka po moje če tole pravi čas uloviš in izkoplješ, se verjetno še da rešiti okuženo drevo, ali pa vsaj za nekaj let podaljšati njegovo življenje. Ko pa enkrat okužba pride do debla, je pa očitno hitro konec. Tako da nekaj dreves bom še mogoče rešil, ampak imam še kar nekaj za prekopat. Laughing

crtj · Pridružen/-a: 14.06. 2013, 15:31 Prispevkov: 5398 Kraj: MS

Nekaj bi dodal k štorovkam, na kar sem ravno naletel pri raziskovanju različnih sort jablan.

Pravi tukaj https://www.orangepippintrees.co.uk/articles/fruit-tree-advice/honey-fungus-fruit-trees ,

da je od sadnega drevja na napad hudih štorovk odporno naslednje:

- kutine
- kar je cepljeno na kutino (ponavadi hruške)
- fige
- murve
- orehi, če so na evropskih koreninah (črni oreh ni odporen)
- nešplja, še zlasti, če je na kutini, ni pa to pogoj

noam · Objavljeno: 09 Dec 2022 08:18 Naslov sporočila:

No, oreh sigurno ni odporen. Saj sem to temo odprl ravno zaradi oreha, ki je propadel zaradi te bolezni. Pri pregledovanju starih slik (cca do 5 let) sem potem tudi opazil, da je po vsej verjetnosti iz istega razloga (takrat pač nisem bil pozoren oziroma se niti nisem spraševal) odmrl med drugim še en oreh v neposredni bližini tega zadnjega, pa še ena hruška in ena jablana. Okužbo sem pa tudi našel na koreninah še živih in na pogled zdravih sliv, češenj in breskev. Tako da po moje nobena od naših najbolj navadnih sadnih vrst ni ravno odporna. Mogoče je kaka vrsta bolj tolerantna od drugih in je okužba ne uniči tako hitro. Fige, murve, kaki, to pa mogoče je celo odporno. Smile

crtj · Pridružen/-a: 14.06. 2013, 15:31 Prispevkov: 5398 Kraj: MS

Zato izrecno pravi zgoraj, da za oreh velja odpornost, če je na evropskih koreninah - ponavadi namreč ni, baje se večinoma cepi na črni oreh.

Čeprav - lahko da je to anglo-centričen podatek, zdajle sem pogledal tu eno sadiko in je j. regia spodaj.

noam · Objavljeno: 09 Dec 2022 13:03 Naslov sporočila:

Teli naši domači dvomim, da so bili cepljeni. Je možno, ampak ne zelo verjetno. Mislim, da so čisto navadni divjaki.

JernejZ · Objavljeno: 21 Feb 2024 20:19 Naslov sporočila:

Lani sem nekje meseca maja ali junija, ko se je že ogrelo, k deblom dreves in parim borovnicam, za katere vem ali sumim, da imajo opravka z Armillario, dodajal pelete (pred dežjem, malo zakopal in še malo domačega komposta čez) https://www.metrob.si/izdelek/aktivni-kompost-za-zdrave-rastline-agribio/ (Agri Bio Aktiv - prodaja Metrob)

Namreč: " ... njegova posebna mikrobna sestava, bogata s Trichoderma harzianum in T.viride ter bakterijami rizosfere, z različnimi mehanizmi delovanja omejuje razvoj patogenov, odgovornih za nekatere bolezni koreninskega sistema, kot so Fusarium, Pythium, Armillaria, Sclerotinia, Phytophtora, Rhizoctonia itd.,....

Letos bom ponovil isto, ker se mi zdi, da mogoče res kaj pomaga ...

In v nove sadilne jame bom tudi tole dajal.

MFranc,
ti si tudi tole uporabljal, kajne? Na zelenjavnem vrtu? Kako se ti obnese?

GrGr · Objavljeno: 22 Feb 2024 08:20 Naslov sporočila:

Sredi terase imam veliko, lepo, staro kutino, ki obilno obrodi. Mraznice rastejo vsepovsod malo, lani pa sem jih prvič opazil tudi pod kutino.
je bilo pa sicer zanje neugodno leto, saj jih je bilo malo.

JernejZ

Analysis of Trichoderma as an effective biological control agent against the honey fungus (Armillaria spp.) (ScienceDirect; January 2024)

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli