Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

ant · Objavljeno: 14 Feb 2017 07:54 Naslov sporočila:

Torej bi jo lahko omejil nekje na 3 m premera?

mravlja · Objavljeno: 15 Feb 2017 01:29 Naslov sporočila:

Sam sem prisel do nekega (recimo zacasnega) spoznanja, da je o murvi(vah) pri nas, kot kaze (splosno) malo znanega. Navkljub nekdanji splosni razsirjenosti murvinih dreves po Sloveniji (bele in crne murve) mislim, da je o njih napisanega premalo in veselo dopuscam tudi moznost, da v bodoce se kaj najdem. Tudi na vprasanja o murvah se tu na forumu ne dobi prav veliko konkretnih odgovorov. To razumem nekako tako, da, ker se nam murva(e) vracajo nazaj v okolje, se da dobiti informacije le "o spominu" na to neproblematicno in po krivici zapostavljeno sadno drevo. Ker z razmnozevanjem in z rastjo ni tezav, rodnost pa je obilna, si z njo ne belimo glave. Pac ne traja dolgo...

Sort crnih murv naj bi bilo na celem svetu zelo malo, starejsi viri omenjajo celo samo dve (?), torej samo dva izvora dreves crne murve (morus nigra). V polni rasti naj bi dosegle 10m visine in ca 15m premera krosnje. Po splosnem mnenju po okusu najboljsa.

Star(ejs)ih dreves rdecih murv v Sloveniji naj sploh ne bi bilo. Rdeca murva (morus rubra) naj bi bila naravni hibrid crne in bele murve, njena domovina je Amerika. Torej v nasem prostoru z njo ni nekih preteklih izkusenj. In dandanes "problemov" tudi ne. Kultivarjev rdece murve se v Sloveniji ne oznacuje (jih je vec), in jih kupis po principu "kupi, posadi, pocakaj, pa bos videl". Zrastejo do 15m visine in prav toliko premera. Od vseh murv (ne samo rdecih) se edino ameriski "Girardi dwarf" ustavi pri 3m visine - je naravni pritlikavec in je, po moje edina sprejemljiva "vrtna" murva.

Bela murva (morus alba) pa nas preseneti z izredno raznolikostjo. Ta se najraje in najboljse vidi v barvi zrelih plodov - od belih, roza, viola, ... do crnih - in seveda njih okusih. Po besedah zlahtniteljev se zelo rada "zeni" in je zato zanje hvalezen material. Vendar so vsa ta drevesa velika, v naravi visoka do 20m in premera 15m. Seveda se pri nas tudi ta prodajajo po zgoraj omenjenem "principu".

Poleg teh treh glavnih - bele, rdece in crne murve, obstajajo tudi druge, pri nas manj znane in uporab(lje)ne (obcutljivejse) oblike murv (morus macroura - himalajska,... ).
{mimogrede - vinkoz, tudi na tej murvi praviloma najdes obe vrsti cvetov - in moske in zenske - na vsakem drevesu}.

Obstajajo pa tudi razlicne vzgojne oblike murve, s tem mislim na "povesave", "strehaste",... , te niso toliko rezultat uvijanja vej ampak so skoraj vedno rezultat oblikovnega cepljenja, ki pa naj bi uspeval samo na beli murvi (na konkretno kateri mi (se) ni uspelo ugotoviti). Te oblike so nizje, visina drevesa je odvisna od visine cepljenja. Strehaste oblike cepijo na ca. 3m visine in jih obicajno uporabljajo za "prekrivanje" parkirisc in so "konkretno" siroke. Povesave murve pa so lahko cepljene tudi nize - lahko tudi na visine < 2m in seveda naprej. Sam vidim tezavo v tem, da (tudi fotografij) tako nizko cepljenih povesavih murv spostljivih starosti nisem nikjer zasledil. In si ne predstavljam, kako se z leti "obnese" (izpad oskrbe drevesa?). Ce mi kdo odgovori na to vprasanje ali prilepi slikco zdrave 30-letnice, jo bom zelo vesel.

Dobijo se tudi nizje - "balkonske" oblike murv (recimo nana, "Issai",...), ki dosegajo zelo skromne visine. Odkar sem dobil namig, da so to "operativno" obdelani primerki belih murv (injekcijsko zapiranje prehranjevalnih poti v rani mladosti) in da vse tudi ne rodijo, me ne zanimajo vec.

Moje mnenje o minimalnih dimenzijah pri sajenju obicajnih murv - visina do 4.5m in razmak 6,0m med drevesi. Kar je vec pa toliko boljse.
Manjse sadilne razdalje zahtevajo konkretno prijateljstvo z zago in sekiro.

muha · Objavljeno: 15 Feb 2017 07:15 Naslov sporočila:

mravlja, zbral si toliko podatkov, da sem besedilo kopirala še v uvodni prispevek, kjer bo dosegljlivo na "prvi klik".

mravlja · Objavljeno: 15 Feb 2017 10:25 Naslov sporočila:

Gornje je bilo zapisano kot informacija ob problemu sadilnih razdalj pri sajenju murv. S tem se bom kmalu srecal tudi sam. Mi je pa vsec, da so se murve pri nas zacele saditi bolj pogosto. Vec ljudi vec ve.

zuf · Objavljeno: 15 Feb 2017 20:43 Naslov sporočila:

juglans, razmišljaj malo več o pobiranju, pa ne iz dreves, ampak iz tal. Murva tako hitro zori in tudi nezorjeni sadeži so sila občutljivi na dotik - beri padejo dol kot za hec, ko obiraš zrele. Tapravi zreli pa itak na tla padejo sami od sebe. Mogoče že lahko sedaj razmisliš pri sadnji, da boš imel priročno za polaganje koprene ipd. v času pobiranja/jedače.

TwityPity · Objavljeno: 16 Feb 2017 20:50 Naslov sporočila:

Optimist, je bilo kaj uspeha s cepljenjem murve na figo?

Smo že ugotovili na kaj je cepljena povešava murva, na črno murvo?

Optimist · Objavljeno: 16 Feb 2017 21:29 Naslov sporočila:

Nisem uspel. Pravzaprav ne najdem idealnega časa za to. Bom poskusil zdej pomladi
_________________
Več jih posadiš, več jih ostane za tabo....

juglans · Objavljeno: 16 Feb 2017 21:50 Naslov sporočila:

@mravlja; super zapis, hvala. Je pa zanimivo to, da stari spomini tukaj doli omenjajo, kako naj bi na moji parceli nekje v daljni daljni preteklosti že rastle murve. To je bilo nekje v času gradov, in tudi moja parcela - konkretno to področje - je bilo del tega. Skratka ...

@TP; glede cepljenja in nasploh o murvah ne vem veliko in tako potem postopam. V tem okviru gabaritov sem takrat tudi cepil belo murvo na črno in skladnost je dobra, ker je sedaj cepljenka višja od samostojne črne.
Razmišljam da tudi s povešavo ne more biti drugače.

@zuf; tvoj predlog mi ni všeč, če bo pod njo kompost, ampak imam občutek, da bo na koncu tako, kot namiguješ. Sedaj edino ne vem ali naj vztrajam pri svojem, ali pa poslušam pametnejšega.
Tu mislim na to, da jih posadim na drugo mesto, ob komposte pa prvotno predvidene pavlonije, ki bi jih strigel na dežnik. Skratka tehtam.
Sicer pa, zakaj pa nebi mogel prekriti kompostov s kopreno in zadeve pobrati, naprej pa se naj kompostira in deluje kakor hoče. Idea

mravlja · Objavljeno: 17 Feb 2017 01:09 Naslov sporočila:

TwityPity,
po izjavi nizozemskega gojitelja naj bi bile povesava drevesa vedno bele murve (mislim, da naj bi slo za rahlo razliko v mehanskih lastnostih lesa...).

Sicer se lahko sirjenja informacij gojiteljev hitro najdejo v kategoriji Balasevicevih verzev "Ako su lagali meni, ja lazem vas", mi pa dosedanje (a pac amatersko redke) izkusnje s trgovci in z gojitelji po svetu dajejo v nizozemski vir ali gojitelja do sedaj "neomadezevano" zaupanje. Je pa seveda to druga tema.

Lp.

TwityPity · Objavljeno: 17 Feb 2017 12:41 Naslov sporočila:

Optimist, držim pesti in upam na pozitivne rezultate.

juglans, sem tudi še "frišen" na področju murv, in z veseljem prebiram vaše zapise. Če povzamem tvoje zapise, je bil tvoj izplen pri februarskem potikanju enoletnih 30cm šib črne murve, 2 od cca 15kom, zagon pa sem dobil ob branju prispevka o uspešnem poletnem okuliranju bele na črno. Si jo "pritisnil" samo enkrat ali večkrat, se je vse prijelo? Mogoče še kakšen bolj točen podatek o terminu cepljenja, po prispevkih sklepam da si okuliral nekje v septembru?

Z mojim vprašanjem o cepljenju povešave "črnoplodne" bele murve (Morus alba var. Pendula), sem nekako potiho upal, da se najde kakšen kandidat ki bi prispeval vejico ali dve povešave, za juglansovo malo šolo ceplenja murv, vkolikor je interes. Smile

Kakšen je bil pa kaj letni prirast črne murve, in v približno kako velikem loncu?

mravlja, hvala za popravek, govorimo seveda o povešavi beli murvi, sicer s črnimi/temnimi plodovi, torej Morua alba var. Pendula Smile

Za povešavo murvo, ali pa kakšno kompaktno različico (Gerardi) bi se našlo mesto na vrtu, in če bi cepil, bi najraje izbral črno murvo, saj naj bi bila po prebranem najbolj šibka v rasti, ali pa na Che - Maclura tricuspidata, katera naj bi bila še malce šibkejša v primerjavi s črno murvo.

Še vedno pa se mi poraja vprašanje, kaj se zgodi in dogaja s koreninskim sistemom tako bujnega drevesa, kateri ima nad zemljo kubik krošnje (v primeru povešave), in kakšno nevarnost (če jo) predstavljo korenine za bližnje škarfe in ostale nepremičnine po recimo 20 letih?

Hvala in lep dan!

juglans · Objavljeno: 18 Feb 2017 17:30 Naslov sporočila:

@TP; tako je, na koncu so uspele le dve, čeprav jih je kazalo precej več. Malo sem bil presenečen. Minulo pomlad (2016) sem nato izvedel še poizkus zračnega grebeničenja. Bela cepljenka se je kmalu po vzbrstitvi spečega očesa razvejala in eno vejo sem pač namenil temu načinu, drugo pa sem usmeril navpično navzgor. Seveda sem ji naredil obroček in s folijo obdal v vlažno zemljo. Ravno te dni sem malo preveril situacijo in korenin še ni, je pa opaziti precej belih pik, ki so mislim da neke vrste kalus, kjer se bodo pričele formirati korenine. Računam, da to pomlad pa bo.
Izhodiščno sem jo okuliral 20. julija, prijeli in odgnali pa so vsi štirje cepiči. Ostala je le ena.

Načeloma imam murv dovolj, sem pa imel enake apetite kot ti, po še eni povešavi. Pri naših "sosedih" je rastel lep primerek v Karlovcu, a glej ga vraga, širili so cesto, oziroma dogradili pločnik za pešce in murva je bila vredna manj. Je ni več in tako tudi cepilnega materiala ne. Škoda.
Tako da, če se v doglednem času (leto, dve) najde kakšen vir, bi bil zainteresiran tudi jaz.

Obe so rastli v loncu premera 30cm. Črna je zrastla za cca 70cm, bela pa okoli metra. Zanimivo mi je bilo opazovati tudi to, da je belo močno poletno sonce nekako ožgalo. To je zgledalo tako, da so bili listi še sočni, to se pravi nepoškodovani v tkivu, se je pa po vrhu naredila nekakšna temno rjavkasto do siva prosojna ožganina. Podoben pojav sem že opazil na nekaterih drugih rastlinah, eden primerek od teh je recimo javor v gozdu, ko zelo očitno "trpi" preko poletja. Nekakšen občutek mi sicer namiguje, da bi to bile posledice sevanja iz "neba", v temu utrjujejo pa me tudi različna opažanja amaterskih "zaskrbljencev", ki podobne pojave opredeljujejo kot odklone od običajnih dogodkov. Skratka, moja je občutljiva in me zanima kako bo v naprej. Ne spomnim se pa kako je zgledala doli.

Če bi bil sučajno kdo zainteresiran za kakšen cepič od moje bele, lahko odrežem dve vejici, ki sta itak za odstranitev. (vse skupaj bi bili potem 4. cepki)
Vendar pa ne vem katere sorte je.

Ivčk · Objavljeno: 19 Feb 2017 15:03 Naslov sporočila:

Ivčk · Objavljeno: 19 Feb 2017 15:07 Naslov sporočila:

Ok, našla sem tudi poznopoletno sliko te iste murve. Ogromni listi in bohotna razrast:

_________________
Instagram profil: @iva.grasa.ig
Dostop do spletne ankete:
https://forms.gle/S3bLBtqhbhK1q6M6A

mravlja · Objavljeno: 19 Feb 2017 15:14 Naslov sporočila:

Ivck pozdravljena,

si ze kje "srecala" kako starejso murvo vzgajano/obrezovano na ta nacin? Mogoce ves, kje se da kaksno tako videti?

Lp.

Andrej Banko · Objavljeno: 19 Feb 2017 18:00 Naslov sporočila:

Ivčk, koliko je pa stara ta murva in ali že kaj rodi ?
V katerem letu drugače sploh zarodijo murve ?

Nisem še vrgel koruze v puško, da bi tudi jaz enkrat imel to sadno vrsto v sadovnjaku ...

Čeprav, v bistvu sploh ne vem, kakšnega okusa so murve.
Menda sladke, zato predvidevam, da bi mi bile všeč ! njami

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli