|
Gartlc Forum o vzgoji, negi, razpoznavanju in izmenjavi rastlin, sodelovanju z naravo ter druženju ljubiteljev vrtnarjenja
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
mfranc
Pridružen/-a: 05.06. 2013, 09:01 Prispevkov: 4681 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 11 Jan 2017 20:06 Naslov sporočila: |
|
|
elstar je napisal/a: | mfranc je napisal/a: | Da ne berem vseh strani, ima kdo dobre izkušnje z bakrom?*
* pomeni 100% učinek .... , po domače "zaprmej" |
Z bakrenimi pripravki v času mirovanja poskušamo zatreti čim več trosov, ki se nahajajo na deblu, vejah, tleh, suhim listjem....- torej, to je preventiva prve stopnje, ko se pa pojavijo listi, jih pa tudi preventivno zaščitimo z že prej naštetimi fungicidi, ki preprečujejo prodor trosov in s tem okužbe s to zoprno boleznijo. Torej tretiranje samo z bakrovimi pripravki utegne biti premalo, ker je malo verjetno, da bomo 100% uničili vse trose. Poleg tega se v začetku vegetacuje trosi širijo tudi iz širše okolice z vetrom, dežjem... |
Elstar, lepo napisano, torej je baker le koristen. Sam ga uporabljam, kjer ga pač priporočajo, nobenih predsodkov nimam pred njim, ker je sestavni del žive narave, vsebujejo/potrebujejo ga rastline, pa tudi mi .
Seveda, pazim da ne prekoračim dovoljenih letnih količin.
elstar je napisal/a: | Za uspešno zaščito pred kodravostjo so nujna tretiranja tudi na mlade liste, pa še to res pravočasno, obvezno pred dežjem, seveda, upoštevamo predpisane presledke |
govoriš tule še o bakru, ali že o raznih priporočenih fungicidih? So to verjetno listi večji od faze mišjega ušesa?
Dajmar je napisal/a: | Spomladi škropimo prvič v času napenjanja brstov, to je ko le-ti postanejo nekoliko bolj okrogli.
Drevesa je potrebno pri škropljenju temeljito omočiti. Naslednje škropljenje proti kodravosti opravimo tik pred cvetenjem. Takrat lahko uporabimo samo organske pripravke, kot so DELAN, ZIRAM, CAPTAN, MERPAN, DODINE in podobni v predpisanih koncentracijah. |
Dajmar, v času napenjanja brstov govorimo še o bakru, a ne?
Kompliciram iz več razlogov; prvič ker se mi zdi "tumač" ukvarjati z eno breskvijo, drugič pa je ta breskev posajena na gredi - gnili kompromisi zaradi pomanjkanja prostora .
In to malo, ozko gredo sem imel namen po dolgem času zopet uporabiti za začimbnice ....
Voda, če ti je kaj "v tolažbo" ja, izgleda, da tudi vinogradniške breskve niso več tisto, kar so bile .....
http://levstik.si/?p=823 _________________ mfranc |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Dajmar
Pridružen/-a: 07.06. 2013, 00:20 Prispevkov: 1223 Kraj: Raka
|
Objavljeno: 11 Jan 2017 21:27 Naslov sporočila: |
|
|
Citiram: | Dajmar, v času napenjanja brstov govorimo še o bakru, a ne? |
Ponavadi jih skurim zaradi prenizkih temperatur. Pa dež mi opere škropivo in potem zamudim z novim škropivom. Tako da sem s cepljenimi končal.
Vinogradniške so bolj odporne . |
|
Nazaj na vrh |
|
|
mravlja
Pridružen/-a: 21.05. 2016, 12:50 Prispevkov: 4288 Kraj: Loka
|
Objavljeno: 11 Jan 2017 23:53 Naslov sporočila: |
|
|
mfranc je napisal/a: | ...
Voda, če ti je kaj "v tolažbo" ja, izgleda, da tudi vinogradniške breskve niso več tisto, kar so bile .....
http://levstik.si/?p=823 |
V Sloveniji velja, da naj bi bile vinogradniske breskve najbolj odporne sorte breskev. - (Ce sem tole narobe napisal, me prosim, popravite).
Ko se je pred leti zacelo govoriti o njih, sem imel moznost posredovati vprasanje o vinogradniskih breskvah nekemu francoskemu vinogradniku. Pricakoval sem, da dobim informacijo o kvaliteti, sortah, pridelku... itd., zato sem bil nad njegovim odgovorom zelo presenecen. Po njegovem imajo Francozi vinogradniske breskve nasajene ob robovih vinogradov z enim samim namenom - namenjene so pravocasnemu diagnosticiranju bolezni in vseh drugih mogocih negativnih vplivov matere Narave na trto in pridelek - grozdje. Ko pridejo do vinograda, najprej pregledajo vinogradniske breskve. Za ta namen uporabljajo najbolj obcutljive sorte breskev, ki do casa pokazejo, kaj bi lahko slo oz. kaj jim gre narobe. Tako jim za ukrepanje ostaja vec (dovolj) casa. Za pridelek vinogradniskih breskev jim je malo mar.
Vinogradniske breskve (nase) me kljub temu se vedno zanimajo, vec kot toliko casa jim pa do sedaj nisem uspel nameniti.
Lp. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30 Prispevkov: 19309 Kraj: Medvode-okolica 420 m nv
|
Objavljeno: 12 Jan 2017 07:40 Naslov sporočila: |
|
|
Prava vinogradniška breskev, to so tiste iz starih virov, so nedvomno bolj odporne na kodravost (preverjeno doma), se jih pa ob primernih vremenskih pogojih tudi loti, a ne tako močno. Vidim pa v pogovorih, da vlada zmeda pri poimenovanju "vinogradniška breskev". Za prenekaterega je to vsaka breskev, ki zraste iz koščice, tudi iz tistih, ki jih prinesemo domov iz trgovine. Te pa res niso odporne - tudi preverjeno na lastnih izkušnjah s sadikami, ki so vzklile same od sebe iz zavrženih koščic. Do leta, ko naj bi rodile, so še kar vzdržale, prvo rodno leto je vsako od njih skodralo do "zamorčka". |
|
Nazaj na vrh |
|
|
voda
Pridružen/-a: 06.06. 2013, 09:15 Prispevkov: 2668 Kraj: Ljubljana in Istra
|
Objavljeno: 12 Jan 2017 11:05 Naslov sporočila: |
|
|
ja, res je opaziti, da tudi vinog. breskev ni več taka kot je nekoč bila. opazila sem tudi, da že samo fizično "čiščenje" skodranih listov oz. skupek teh odrezan z vejico vred pomaga, da je naslednje leto manj te nadloge. francozi imajo poleg v. breskve za "napoved" bolezni ob vsaki vrsti (red) trte posajene tudi vrtnice kot indikator bolezni.
v Istri so kmetje nekoč tudi zasajali v.breskvo v vinogradih, verjetno prav zaradi tega. sedaj tega ni več videti. zelo, zelo redko v vinogradih zasledim kakšen stari drevešček te breskve. na mojem koncu sploh ne več. izgleda, da se bo prava vinogradniška b. ohranila prav zaradi takih kot smo mi.
v trgovinah in na trgu sem opazila, pod tem imenom, ene velike zelo lepe "bele" breskve. kakšnega okusa so ne vem. takrat so moje polne plodov in drugih ne kupujem. na tekmovanju za izgled bi zagotovo zmagale te trgovske. lpvoda
PS: pri v.b. mi je poleg okusa všeč to, ker jo lahko zaužiješ tudi takrat ko še ni zrela. zelo zrele gredo za marmelade. _________________ Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti) |
|
Nazaj na vrh |
|
|
voda
Pridružen/-a: 06.06. 2013, 09:15 Prispevkov: 2668 Kraj: Ljubljana in Istra
|
Objavljeno: 12 Jan 2017 11:41 Naslov sporočila: |
|
|
-zakaj? kdo? kje?- nima teh, ali drugih težav ( tudi pri drugih rastlinah) mi da misliti izkušnja analitika za olivno olje.
jeseni je v mestu Vodnjanu vsako leto zelo obiskan sejem mladega olivnega olja (razstavljajo tudi vzgojitelji čez hr. mejo). ob obisku nama je ta analitik posvetil več kot pol ure razlage, seveda ob pokušini, kaj je kvalitetno olivno olje. poleg vsega ostalega je tudi povedal, da svoje oljke ne šprica z nobenimi fungicidi ampak s čaji.
na vprašanje kje jih ima zasajene (spomnila sem se hibridne koruze) je povedal, da 90 dreves raste sredi gozda pritlikavega hrasta. torej daleč naokoli ni nobenega nasada oljk.
učinkovitost " kitajskega zidu". pritdil je mojemu pomisleku. lpvoda _________________ Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti) |
|
Nazaj na vrh |
|
|
mravlja
Pridružen/-a: 21.05. 2016, 12:50 Prispevkov: 4288 Kraj: Loka
|
Objavljeno: 12 Jan 2017 12:02 Naslov sporočila: |
|
|
voda, pozdravljena,
kaksne zanimive izkusnje ! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Pepe
Pridružen/-a: 13.03. 2014, 20:03 Prispevkov: 785 Kraj: Konjice
|
Objavljeno: 12 Jan 2017 12:14 Naslov sporočila: |
|
|
mravlja je napisal/a: |
Po njegovem imajo Francozi vinogradniske breskve nasajene ob robovih vinogradov z enim samim namenom - namenjene so pravocasnemu diagnosticiranju bolezni in vseh drugih mogocih negativnih vplivov matere Narave na trto in pridelek - grozdje. |
Zelo zanimivo in vprašanje, če je res. Sploh, ker kodravost breskev napade in svoje opravi do takrat, ko je vsak vinograd še povsem varen in ni ogrožen s strani oidija in peronospore.
Vrtnice pa lahko služijo kot napovedovalec oidija. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
mravlja
Pridružen/-a: 21.05. 2016, 12:50 Prispevkov: 4288 Kraj: Loka
|
Objavljeno: 12 Jan 2017 13:27 Naslov sporočila: |
|
|
Prevodu verjamem. Vinogradniku tudi.
Lokacija - blizina Valence, Drôme. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
elstar
Pridružen/-a: 26.06. 2013, 07:36 Prispevkov: 479 Kraj: Savinjska dolina
|
Objavljeno: 12 Jan 2017 16:04 Naslov sporočila: |
|
|
mfranc je napisal/a: | elstar je napisal/a: | mfranc je napisal/a: | Da ne berem vseh strani, ima kdo dobre izkušnje z bakrom?*
* pomeni 100% učinek .... , po domače "zaprmej" |
Z bakrenimi pripravki v času mirovanja poskušamo zatreti čim več trosov, ki se nahajajo na deblu, vejah, tleh, suhim listjem....- torej, to je preventiva prve stopnje, ko se pa pojavijo listi, jih pa tudi preventivno zaščitimo z že prej naštetimi fungicidi, ki preprečujejo prodor trosov in s tem okužbe s to zoprno boleznijo. Torej tretiranje samo z bakrovimi pripravki utegne biti premalo, ker je malo verjetno, da bomo 100% uničili vse trose. Poleg tega se v začetku vegetacuje trosi širijo tudi iz širše okolice z vetrom, dežjem... |
Elstar, lepo napisano, torej je baker le koristen. Sam ga uporabljam, kjer ga pač priporočajo, nobenih predsodkov nimam pred njim, ker je sestavni del žive narave, vsebujejo/potrebujejo ga rastline, pa tudi mi .
Seveda, pazim da ne prekoračim dovoljenih letnih količin.
elstar je napisal/a: | Za uspešno zaščito pred kodravostjo so nujna tretiranja tudi na mlade liste, pa še to res pravočasno, obvezno pred dežjem, seveda, upoštevamo predpisane presledke |
govoriš tule še o bakru, ali že o raznih priporočenih fungicidih? So to verjetno listi večji od faze mišjega ušesa?
Dajmar je napisal/a: | Spomladi škropimo prvič v času napenjanja brstov, to je ko le-ti postanejo nekoliko bolj okrogli.
Drevesa je potrebno pri škropljenju temeljito omočiti. Naslednje škropljenje proti kodravosti opravimo tik pred cvetenjem. Takrat lahko uporabimo samo organske pripravke, kot so DELAN, ZIRAM, CAPTAN, MERPAN, DODINE in podobni v predpisanih koncentracijah. |
Dajmar, v času napenjanja brstov govorimo še o bakru, a ne?
Kompliciram iz več razlogov; prvič ker se mi zdi "tumač" ukvarjati z eno breskvijo, drugič pa je ta breskev posajena na gredi - gnili kompromisi zaradi pomanjkanja prostora .
In to malo, ozko gredo sem imel namen po dolgem času zopet uporabiti za začimbnice ....
Voda, če ti je kaj "v tolažbo" ja, izgleda, da tudi vinogradniške breskve niso več tisto, kar so bile .....
http://levstik.si/?p=823 |
Mladih listov NE tretiramo več z bakrom, ampak pride v poštev delan, ziram.... |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Pepe
Pridružen/-a: 13.03. 2014, 20:03 Prispevkov: 785 Kraj: Konjice
|
Objavljeno: 13 Jan 2017 11:17 Naslov sporočila: |
|
|
mravlja je napisal/a: | Prevodu verjamem. Vinogradniku tudi.
Lokacija - blizina Valence, Drôme. | Peronospore breskve nimajo. Torej gre za pepelaste plesni, ki jih na breskvi nikoli nisem niti opazoval, kaj šele kaj proti njim ukrepal. Na fito-info pa je res kup registriranih sredstev za breskovo pepelovko. Ampak vrtičkar se zaradi te bolezni na brskvah ne rabi sekirati. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
elstar
Pridružen/-a: 26.06. 2013, 07:36 Prispevkov: 479 Kraj: Savinjska dolina
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
crtj
Pridružen/-a: 14.06. 2013, 15:31 Prispevkov: 5502 Kraj: MS
|
Objavljeno: 11 Mar 2017 08:02 Naslov sporočila: |
|
|
igorrogi je napisal/a: | Optimist je napisal/a: | Ti naročiš pri njih, oni pa čez mejo ter dodajo par € provizije. Cnej kot bi hodu gor iskat. |
Točno tako |
Letošnje izkušnje s takim naročilom:
- jeseni dogovorjeno, kaj bom in da pomladi javijo, ko bo zaloga
- konec februarja, marec na horizontu, še nič glasu
- pošljem mail, ni odgovora
- pa spet, za vsak primer z drugega naslova, in ravno tako ni odgovora
- pokličem in izvem češ sodelavka je bolna, ampak vas bo sigurno takoj poklicala
- dnevi še naprej tečejo
- mine kakih 10 dni od začetka poskusa kontaktiranja, se javijo in povejo, joj zdaj pa breskev vaše sorte več ni. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
juglans
Pridružen/-a: 01.07. 2013, 15:19 Prispevkov: 3400 Kraj: Ribiška vas, ob Savi
|
Objavljeno: 11 Mar 2017 09:26 Naslov sporočila: |
|
|
Eh ja, bi kaj dodal, pa ne bom.
Nekje ob neki priliki sem slišal misel, "takšen imaš material in iz njega moraš zgraditi najboljše, kar moreš" in zdi se mi, da je v njej kar veliko resnice.
Človek pa potrebuje nekaj mišic. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
lovor
Pridružen/-a: 13.06. 2013, 12:31 Prispevkov: 158
|
Objavljeno: 14 Mar 2017 22:41 Naslov sporočila: |
|
|
Lad20 je napisal/a: | turnogo je napisal/a: | Pozdravljeni
Ali kdo pozna sorte breskev, ki jih nebi bilo potrebno škropit? |
V Sloveniji lahko dobiš sorte Chiara, Reginella, Benedicte, Fruteria, Revita, rdeča vinogradniška, navadna vinogradniška... Te naj bi bile dokaj odporne na kodravost.
Sam imam še Avalon Pride, nabavil bom še Jayhaven, tedve naj bi bile tudi kar odporne...
Obstaja tudi nekaj ploščatih breskev, odpornih na kodravost, in pa križanci(medena breskev).. |
Si kdo upa sodit, katera od zgoraj imenovanih je najbolj odporna proti breskovi kodravosti?
Reginello imajo pri Kaliji ( to je sicer stara sorta s področja nekje med Rimom in Abruzzi, ki so jo po vojni skoraj povsem izpodrinile druge sorte). Chiaro sem sam kupil v Bilju in me je, kot sem že zapisal, ob lanskem izrazitem napadu breskove kodravosti na njej, nekoliko razočarala. Rast Baznik ponuja novejši sorti Fruteria in Revita ( mislim, da vzgojeni v Nemčiji), ki obljubljata, tudi po literaturi sodeč, precejšnjo odpornost.
Ima kdo tu izkušnje z Reginello ll, Fruterio in Revito? Zanima me ne le odpornost dreves, ampak tudi kakovost plodov. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Gartlc Seznam forumov
-> Sadje Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3 ... 17, 18, 19 ... 24, 25, 26 Naslednja
|
Časovni pas GMT + 2 uri, srednjeevropski - poletni čas
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3 ... 17, 18, 19 ... 24, 25, 26 Naslednja
|
Stran 18 od 26 |
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|