Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

MARIJAV · Objavljeno: 07 Nov 2015 09:02 Naslov sporočila:

To sezono sem krepko zmanjšala površino z zasajenim česnom na dve gredi 10x1.20 m. Obe sta posajeni po 2.11., res nisem še sadila nikoli tako pozno, glede na ugodno vreme, pa verjamem, da ni prepozno.
_________________
Živeti na podeželju je najlepše!

lpmami · Objavljeno: 07 Nov 2015 09:20 Naslov sporočila:

Berem tele vaše objave - kakšne velike površine imate za zasadit! Meni bi "počil hrbet", kot je napisal Bicikel.
No, jaz sem mali vrtičkar z malimi gredicami. Včeraj sem dosadila še nekaj česna na pol grede, ki sem jo prejšnji dan očistila. Pa posipala s pepelom, potem pa z listjem od jablane in nekaj razrezanih fižolovih stebel čez, ki naj bi obdržali listje, če bo veter. Pred kosi in drugimi ptički pa tako nič ni varno: še zdaj mi raznašajo kosme volne, ki so na zemlji okrog fižolovih prekel že od pomladi. Pa naj! malo pospravim nazaj, malo stopim čez Wink

Torej, če se vrnem k česnu ("Retournons a nos moutons!" bi rekli Francozi): letos je šele drugič, da sem sadila česen jeseni, in prvič, da mi ga je uspelo tudi posuti s pepelom. Bom videla, kaj bom pridelala - če bo vrt še na voljo, seveda.
_________________
Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje

juglans · Objavljeno: 07 Nov 2015 09:48 Naslov sporočila:

Jaz ga bom sadil jutri, ... in verjetno še v ponedeljek. cca 90m2

Na kakšno razdaljo ga sadite? Je 40X10 OK?

cinija1 · Objavljeno: 07 Nov 2015 10:14 Naslov sporočila:

Ja tako nekako. Jaz ga sadim cca 30 cm narazen vrste. Letos sem posadila cca 60 cm , ker bom spomladi posejala vmes vrsto korenčka. Potem tudi pokrijem s kopreno in imam pokrito dokler ne začne biti koprena v napoto, ko rastejo tista stebla. Tako se mi najbolje obnese kar se tiče muhe in pa zbitosti zemlje. Enkrat vmes prerahljam. Tako delam jaz.
lep pozdrav
cinija
_________________
Rože je na vrtu plela, pela pesem je glasno...

muha · Objavljeno: 07 Nov 2015 10:57 Naslov sporočila:

Tudi jaz sem letos sadila na 10 x 60 cm, da bo vmes vrsta korenčka, ki ga bom poskusno posejala februarja ali začetek marca, kar na sneg, če ga bo kaj.

Bicikel · Objavljeno: 07 Nov 2015 12:01 Naslov sporočila:

Juglans, jaz sem si naredi tri roglje na lesene grablje za vlečt črte (dva na vsaki strani in en na sredini). Ne vem, če so lesene grablje kolikort je strok toliko standardne širine. Samo tako za občutek. Razdalja je ravno pravšnja, da mi vmes pride mala grebljica za rahljanje in odstranjevanje plevela. Hkrati pa je dovolj prostora za stopala, da se da premikati med vrstami. Pomembno tudi takrat, ko je potrebno odstraniti pske.
Vdolžno pa sadim odvisno od velikosti strokov - večji kot je strok, večja je razdalja, okvirno 5-15cm. Večji kot je strok večjo glavico lahko pričakujemo. Seveda odvisno tudi od sorte.

Bicikel · Objavljeno: 08 Nov 2015 08:10 Naslov sporočila:

Takole. Včeraj smo zaključili s sajenjem česna. Je trajalo skoraj cel teden, malo po službi in potem včeraj pretežni del dneva. Posajene površine je cca 110m2.

Ostalo mi je še nekaj manjšega sadilnega materiala sorte Anka, če kdo rabi. Cca 1,5-2kg. To so večinoma manjše glavice zrasle iz zarodnih čebulic ali iz manjših strokov. So čisto dovolj za tistega, ki bi si rad povečal pridelek v naslednih letih.

brbr · Objavljeno: 11 Nov 2015 22:34 Naslov sporočila:

Uh, kaj vse ste napisali medtem, ko jaz nisem imela časa Laughing

. Da smo si na jasnem: tudi jaz še dolgo ne bom v penziji Sad

. Imam pa srečo, da si lahko delovni urnik čez dan razporedim po svoje in nesrečo, da imam v teh kriznih časih dela (profesionalnega) bore malo, tako lahko sadim česen, medtem, ko mora biti Bicikel v službi Wink

. No, toliko o času, kar se česna tiče pa sem včeraj končno posadila vsega. Zdaj me čaka še friziranje gred. Imam 4 grede dolge cca 86.40m in široke 1m. Na vsaki gredi so 4 vrste v razmaku 25cm. V vrsti pa so česni posajeni na razdalji 15cm.

Bicikel: zastiranje velike površine je res problem. Jaz sem prejšnja leta uporabljala seno, nakošeno na sosednjem travniku. Vendar je tega sena premalo. Zato sem se letos zmenila s podjetjem, ki pospravlja listje, da mi bodo pripeljali listje s površin, ki so bolj odročne (niso prometne). Ravno danes so mi sporočili, da so na njivo pripeljali en kamion listja, da bom videla, kakšna količina je to. Grem jutri gledat... Če bo premalo, bom naročila še kakšen kamion.

Mislim pa, da dovažanje materiala ni najboljša rešitev ampak si bom razpoložljivo površino razdelila na 5 delov (za česen je priporočljiv petleten kolobar) in bom vsako leto ene 3/5 zasejala z rastlinami za zeleno gnojenje, ki jih bom čez sezono nekajkrat pokosila in z njimi zastrla česen. Mislim, da bi bila idealna zasnova taka, da imaš vzporedno z gredo česna gredo z rastlinami za zeleno gnojenje. Tako bi bilo zastiranje najbolj enostavno - material samo preložiš z ene grede na drugo. No, razmišljanje je zaenkrat sama teorija, brez praktične podlage Embarassed

Verjetno bo na ta način še vedno premalo materiala za pošteno zastirko...
_________________
naredimo svet lepši

muha · Objavljeno: 12 Nov 2015 06:21 Naslov sporočila:

brbr, odvisno, kaj boš posejala za zeleno gnojenje. Facelija na primer pozimi razpade v prafaktorje in je spomladi zemlja spet gola. Vsaj pri meni je bilo tako. Res sem jo pustila v rasti, gosto, visoko, na začetku cvetenja. Potem, ko je spomladi sneg odlezel, je bilo zaznati samo še rahlo kopreno.

brbr · Objavljeno: 12 Nov 2015 11:14 Naslov sporočila:

Pravijo, da je dobra predhodna kultura za česen žito. Zato mislim sejati rž, ki naredi globoke korenine in ni tako zahtevna kar se zemlje tiče.

Tako imam letos na slabem delu njive že zasejano rž, ki bo čez zimo prekrivala zemljo. Spomladi jo bomo pokosili, tako se naj bi še okrepila. Za en odkos vem, da ga prenese, za večkrat pa nimam podatka (mogoče ve kakšen Gartlčan ?). Ko bo dozorela, bom vmes verjetno posejala kakšno deteljo, rž pa samo povaljala. Ta del njive bomo nekaj let samo zasajali in puščali ves material na površini v upanju, da naredimo kar največ humusa.

Seveda bodo prišle na vrsto tudi bela gorjušica (zgodaj spomladi), ajda (po pobiranju česna), detelje,... Kdaj in kam pa še nimam čisto razdelano. V kolobar moram vključiti še moje fižole, nekaj graha in krompirja...

Mislim, da bo zimski čas zelo primeren za razmislek in snovanje prihodnosti - se že veselim Wink

_________________
naredimo svet lepši

zuf · Objavljeno: 12 Nov 2015 15:16 Naslov sporočila:

Tudi mi imamo izziv njive in se dosti posvečam pridobivanju zastirke na sami njivi, skozi kolobar, predkulturo ipd. Seveda je gozd v bližini nepogrešliv. S tremi jumbo vrečami listja smo konkretno zastrli 40m dolgo gredo. Ker je res blizu ne razmišljam kot o uvažanju, ampak vseeno... Tukaj je ena izmed možnosti za česen.

juglans · Objavljeno: 15 Nov 2015 11:54 Naslov sporočila:

@brbr, nekaj mojih izkušenj ....

Jaz sem minulo zimo tudi preizkušal filozofijo "ne-transportiranja" organske mase z namenom zastiranja gole zemlje. V nekakšnem poglobljenem razmišljanju, pa ne vem, če hkrati tudi ne preveč dlakocepskem in tako v resnici nepotrebnem, mi je generalno gledano netrajnostno, če iz ene površine vzameš "vse", ko to nato prestaviš na drugi prostor, po možnosti pa je razmerje še precej v neravnovesju. (pokosiš ali pograbiš večjo površino, zastreš pa občutno manjšo gredo, naprimer)

Tako sem v jeseni posejal rž in upal na uspeh v naslednjem letu. No, to naslednje leto je trenutno še tekoča sezona in rezultate lahko strnem v nekaj (subjektivnih) zaključkov.

- Rž ima resnično zelo močan koreninski sistem šopastih korenin, ki verjamem, da prodro tudi precej globoko. Prav zanimivo je izkopati kakšno rastlino in opazovati to "koreninsko potenco".

- Valjanje je (brez dvoma) izvedljivo z izredno težkimi valjarji primerne oblike ter traktorji. Ker tega nimam, sem se poizkušal naprezati z navadnim vrtnim valjarjem za trato. (betonska cev napolnjena z betonom) Kljub temu, da je kar težak (en moški ga ne dvigne) je bil efekt skoraj ničen. Tri četrt stebel se je takoj dvignilo.
Vztrajal sem naprej in si napravil desko z dvema privijačenima U prfiloma misleč, da bodo ostri robovi z lahkoto opravili z votlimi stebli. Na desko sem stopal in s svojo težo (80kg) dodatno pritiskal k tlom. Uspeh - polovico rastlin ostane na tleh, druga polovica se praktično takoj ponovno dvigne.
Seveda je glavni razlog v ne povsem ravni površini zemlje (male kepice, neravnine zaradi brananja) ko v vmesnih prostorih s pripomočkom nisem pritisnil do tal.
Oboje torej neučinkovito v obsegu, ki ga v tem trenutku zmorem izvesti.

-Kot nadalnja možnost mi je torej preostala košnja. Spomladansko košnjo prenaša zelo dobro in kasneje ponovno ozeleni, vendar pa je druga rast občutno skromnejša od recimo testne - nepokošene površine.
Prva precej osebna ocena nastane že v tej fazi, in sicer v pričakovanju količine pridobljenih rastlinskih delov, oz. možnost zastrtja določene površine z njimi. S svojimi predstavami in razpoložljivo količino sem doživel prvi razkorak v realnosti in bil tako prisiljen razmišljati kaj je stvarno naraven pristop zastiranja in kaj "počlovečeno" naraven pristop tovorjenja velikih količin na majhno površino. Tukaj nikakor ne pomišljam na zgrešenost druge opcije, eventuelno le v ozaveščenje mojih predstav, pričakovanj in na drugi strani naravnih danosti ter omejitev, ki vedno in kjerkoli obstajajo.
Druga opazka, ki je nikakor nisem mogel spregledati je dejstvo krčenja zelenih delov s časom, ko se sušijo. Tako je količina zastirke še dodatno plahnela in zemlja se je kar konkretno pričela kazati očem. Verjetno še nisem omenil, da sem pokošen material pustil na isti površini.

- Sajenje na tako pripravljeno površino. Izziv na kvadrat. Jaz sem se pač tako odločil, druga pesem bi bilo "pasivno" kultiviranje s počivanjem zemlje z namenom izboljšave prsti.
Dejstva, ki so mi kravžljala živce - beri povzročale žuljave roke - se tu kar vrstijo.
Prva tegoba je prst, ki je na mojem področju glinasto ilovnata z zelo slabo obstojno strukturo. Motike in lopate je potrebno kar močno priganjati za kakršenkoli rezultat.
Druga nesreča je bilo deževje preteklo jesen, ki je obdelano zemljo dobesedno zbetoniralo.
Tretja ovira je ne-imetje kakršnihkoli strojev z izjemo motike in lopate na "fižol" moči enega "osla". Rezultat je verjetno predstavljiv.
Druga subjektivna ocena izhajajoča iz te alineje je, da vse teorije o takšnih in drugačnih pristopih k obdelavi zemlje zahtevajo kritičen pogled iz čimširše perspektive, ketere del so naravne danosti v širšem mislu, kakor tudi fizična zmožnost izvedbe teh teorij. Sledijo kompromisi in navidezna odstopanja od linije neke teorije.
Zaključek v tem delu je bil: "Za enkrat še vedno orjemo."

-In zadnja stvar, ki je praktično izključno osebne narave. (v mojem primeru, ko sem na površino sadil rastline/seme)
Kljub pokošeni slami in še nekaj dodatne trvne zastirke je rž kar konkretno poganjala in kazala znake vitalnosti" njive". Ne glede na to, se je v mojem dojemanju ustvarjal vtis nekakšne neurejenosti, še sploh zato, ker zaradi tega nisem (mogel) dodatno pleti, s časom pa je plevel pričel postajati kar preveč močan. Tu moram priznati, da sem se ob tem počutil prav nebogljen in zaključil, da me takšen pristop bolj obremenjuje kot pa izpolnjuje.
(Blagor onim, ki uživajo v kreativnem neredu na vrtu)
Zaključek: "Trenutno ostaja v prvem planu motika in osnovno pletje, šele nato zastiranje za poletne dni."

In na koncu še pobožna želja: "Upam, da nekoč uspem narediti korak naprej."

Parangalus · Objavljeno: 17 Nov 2015 02:12 Naslov sporočila:

Zastiranje je najbolj enostavno z balami sena. Ena bala je za cca 10 m2 zelo debele zastirke ali 20 m2 normalne. Lomi se po kosih tako da se jo "polaga" kot ploscice. Hitro in ucinkovito. Za zastret 100m2 porabis 10eur. Poleg tega zemlja v tem letu dobi s pomocjo dezevnikov se 100 kg organskega materiala

lpmami · Objavljeno: 17 Nov 2015 11:12 Naslov sporočila:

A so to res bale, tiste valjaste, in se tako lepo polagajo? Ko sem uporabljala slamo, stisnjeno v kvadre, sem jo morala po šopih trgati ven, pa je bilo zelo neenakomerno.
Samo pri tem senu - a veš, kakšne pridelave je bilo? Kaj industrijsko pridelanega na vrt ne bi nastiljala Confused

_________________
Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje

kate · Objavljeno: 17 Nov 2015 11:48 Naslov sporočila:

Jaz bi pa spomladi sadila česen. Katero zgodnjo sorto priporočate.
Oz. če vprašam še drugače: do kdaj je čas jeseni saditi česen. Ga ne bom mogla še 2 tedna. Potem pa lahko. Samo po mojem bo takrat pa že prepozno.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli