 |
Gartlc
Forum o vzgoji, negi, razpoznavanju in izmenjavi rastlin, sodelovanju z naravo ter druženju ljubiteljev vrtnarjenja
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
TwityPity
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 09:28
Prispevkov: 2231
Kraj: okolica Bleda, 616m nmv
|
 Objavljeno: 01 Jun 2013 11:54 Naslov sporočila: Ameriška borovnica - Vaccinium corymbosum - I. |
 |
|
Ameriška borovnica - Vaccinium corymbosum
Glej tudi:
- Najljubše sorte ameriških borovnic
-Pink lemonade
Avtor: mfranc
Ameriške borovnice sodijo med najbolj zdravo in celo zdravilno delikatesno sadje. Pomagajo pri slabokrvnosti, urejujejo prebavo in vrednost sladkorja v krvi ter vračajo moč in vitalnost vašemu organizmu, saj so polne vitaminov in mineralov.
Jagode ameriških borovnic imajo veliko hranilno vrednost. Bogate so s sladkorjem, suho snovjo, kislinami, vitamini, rudninami, vsebujejo pa tudi številna organska barvila - antociane. Poseben, skladen okus dajejo borovnicam hlapne snovi, ki so po sestavi drugačne, kot jih imajo gozdne borovnice.
Kakor vse vrste jagodičja so tudi borovnice nizkokalorično sadje. Pomembne so v dietetični prehrani in domačem zdravilstvu. Zaradi vsebnosti kislin, aromatičnih snovi, pektinov spodbujajo izločanje sline in pomagajo pri prebavi. Velika vsebnost kalija v jagodah vpliva na izločanje vode iz organizma. Jagode vsebujejo tudi čreslovino, zato delujejo razkuževalno, poleg tega varujejo stene ožilja.
Že dolgo je znano, da uživanje borovnic lajša težave pri ledvičnih kamnih, vnetju mehurja, kroničnih črevesnih vnetjih, hemoroidih, grižah. Svež borovničev sok je dobro razkužilo za ustno votlino in grlo.
Poseben pomen imajo borovnice v prehrani in lajšanju težav sladkornih bolnikov. Naravno barvilo mirtilin, ki ga vsebujejo tako jagode kot listje borovnic, omejuje in znižuje vrednost sladkorja v krvi. Pri zdravljenju sladkornih bolnikov dobro učinkuje tudi uživanje čaja iz borovničevega listja.
V novejšem času borovnice pogosto izsušujejo za shranjevanje, tako da jagode po hitrem postopku dehidrirajo, da vsebujejo le 5 do 10% vlage, saj so po ponovni ovlažitvi ravno tako napete in ohranjajo značilen okus svežega sadja.
Besedilo kopirano z dovoljenjem uporabnika ferdo36, vir: http://www.lavrinc.com/
Navodila za sajenje borovnic: http://drevesnica.lj.kgzs.si/sajenje%20borovnic.htm
Rezultati raziskav ameriških borovnic: http://borovnice.si/prevod.htm
Gojenje borovnic v loncih in opis nekaterih sort (v angleščini): http://www.specialtycrops.colostate.edu/scp_exp_demo/blueberries.htm
Bolezni in škodljivci borovnic (v angleščini): http://whatcom.wsu.edu/ag/comhort/nooksack/ipmweb/blue/pest_profile.html
Video, kako se lahko razmnožuje ameriške borovnice (by izbet): https://picasaweb.google.com/108683942814201078554/RazmnozevanjeBorovnic#5984772058237451154
Nazadnje urejal/a TwityPity 02 Jun 2014 10:57; skupaj popravljeno 5 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
muha
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30
Prispevkov: 19309
Kraj: Medvode-okolica 420 m nv
|
| Objavljeno: 05 Jun 2013 10:55 Naslov sporočila: |
|
|
Februar 2013
| ferdo36 je napisal/a: | Hej borovničarji!Zbudite se in škarje v roke.Sonce sije in grmi so še v mirovanju zato je čas za obrezovanje.Pri tem bodite natančni in odločni.
Premalo porezani grmi rodijo mnogo-drobiža! |
Marec 2013
| bobolino je napisal/a: | | Ferdo, bo potrebno začet gnojiti ali dodati sulfat? |
| ferdo36 je napisal/a: | Bobolino!
Z gnojenjem pa kar še počakaj.Ko se oglasiš,se vse pogovoriva! |
| ferdo36 je napisal/a: | mfranc!
Letos so bile borovnice ob hujšem mrazu zaščitene,zato ne pričakuj
kakšnih večjih poškodb.
Franc!
Takšna kot si želiš je Chendler.To je najdebelejša sorta do sedaj.
Upam,da bo Bobolino imela še kaj prostora,ko bo prišla po druge
stvari.Nekaj ima zase,nekaj za Katrinco,sedaj pa še zate tako,da
najbrž na bo problema.
Lp. Ferdo |
| ferdo36 je napisal/a: | Tulpika!
Svetoval bi ti Duke,ki ja zelo zgodna,med poznimi pa Chandler(najdebelejša,in Elliott.Od sort,ki jih je svetoval Izbet je nekatere težko
doditi.ali so licenčne,ali nepreizkušene,ali pa niso več na sortni listi.
Poveži se z Bobolino,če bi bila poštarka,želje pa mi pošlji na ZS.
Ferdo |
| ferdo36 je napisal/a: | Danes sem si končno ogledal Pink limonade in ugotovil,da je kar dobro prezimila.Mladi,pozni vršički so pozebli,nekaj vejic je sneg polomil,
generalno pa je lepo preživela.Upam,da bo tako tudi naprej.Poleg standardnih,komercialnih sort,imam tudi cca.40 manj pomembnih sort. |
| ferdo36 je napisal/a: | Če niste v jeseni gnojili z N-P-K je sedaj pravi čas.Z amonsulfatom pa se
gnoji v začetku cvetenja in še 2x na 14-20 dni.Ne pretiravajte!
Po juniju ne gnojite več,niti foliarno! |
| ferdo36 je napisal/a: | Z insekticidi borovnic ni treba škropiti in tudi proti moniliji v vrtovih ne.
Če nejdeš obžrte liste poberi gosenice ali pa postavi gnezdilnice za sinice in bodo one opravile vse delo.O moniliji na borovnicah in o gnojenju pa
smo že pisali.Preglej forum o borovnicah in sigurno boš našel odgovore.
Pobrskal sem nazaj,poglej stran 41 in 42.Tam boš našel vse o gnojenju. |
| ferdo36 je napisal/a: | golubv!
Pri škroplenju se vedno drži tega,da škropiš pred dežjem.Glivične bolezni se razvijajo pri veliki vlagi.Torej preventiva.Če pade več kot 20 l/m2
moraš škroplenje ponoviti.Od bakrenih pripravkov uporabi Champion,
ki ima najboljšo oprijemljivost.Ne boj se da boš zastrupil zemljo z bakrom.
V celi Sloveniji,razen Primorske,v zemlji primankuje bakra,ki je pomemben mikro element.Baker je ekološki fungicid!
Če se le da,škropi zvečer,ko ni več čebel in čmrljev.Temperatura naj bo
več kot +7 st.C.Velja za vsa škropiva tudi,če niso strupena za čebele.
Sicer pa si kmalu nabavi tudi čebele,da ne boš odvisen od drugih za
opraševanje in še dobro boš premislil s čim im kdaj boš škropil.
Lp. Ferdo |
| ferdo36 je napisal/a: | Baker je splošna preventiva pred gljivičnimi boleznimi deluje pa tudi
na bakterije.Preprečuje raka škorje Phomopsis in Fusicacum in koreninski
bakterijski rak.Preventiva je tudi za monilijo itd....
Pri nizkih temperaturah in odprtih brstih lahko pride do ožigov.
V sadjarstvu je baker zakon!Če zamudite pravi čas škroplenja,škropite
kasneje z nižjo koncentracijo in raje ponovite (split aplikacija). |
| ferdo36 je napisal/a: | Lahko je samo mali zimski pedic,ki dela škodo na borovnicah,tako gozdnih kot ameriških.Predvsem objeda listje,zato ne vidim smisla
škropiti že sedaj.Pred leti je bila prerazmnožitev pri nas,vendar so sinice
situacijo sanirale.Pri nas sta za borovnice registrirana Calypso in Piromor.
Ne enega ne drugega nisem še nikoli uporabil,pa imam 4 ha.
Na razumem pa zakaj bi gnojil z ureo in nato še z amonsulfatom?Ureo se uporabi kadar je pH pod 4,0 če pa je več pa AS,vendar ne več kot 60 kg/ha čistega N,to je 300kg AS/ha.
Ne pretiravaj z gnojenjem in škroplenjem!!!
Registrirane fungicide si oglej na netu:Tehnolaška navodila za sadje 2013. |
| ferdo36 je napisal/a: | Pri nas je registriranih več sredstev,nikjer pa ne piše,da moraš vse
uporabiti.V novih nasadih bolezni običajno ni in se razširijo šele sčasoma
pa še to ni nujno.Borovničarji imamo vsako leto izobraževanja in posvete,
zato se poveži z Alenko Caf svetovalko za sadjarstvo pri KGZS.
Sicer pa je članek dober in korekten.
Veš,tudi ko prebiraš katere bolezni lahko dobiš,te ima,da bi se cepil proti vsem,požrl vse antibiotike,aspirine in vsa druga zdravila.Potem pa ugotoviš,da tudi brez zdravil kar dobro eksistiraš.
Tudi v nasadu moraš možnost okužbe spoznati in ukrepati,če je nujno.
Pomisli koliko dela imaš z enim škroplenjem,koliko stroškov in še obremenjuješ okolje.Fungicidi in insekticidi so le izhod v sili!Premisli,da boš svoje borovnice tudi sam z veseljem jedel.Če pa boš borovnice prodajal,kar vejetno,boš pa boš videl,da so kontrole res ostre!
Potrebno pa je mnogo znanja in toizpopolnjevati nenehno!
Lp. Ferdo |
| ferdo36 je napisal/a: | | Ko bo primerno vreme poškropi s polovičnim odmerkom,če pa opaziš kakšne okužbe,lahko ukrepaš kasneje. |
| mfranc je napisal/a: | Nxyz, 60 l bo zadoščal za kar nekaj let, čeprav je Bluecrop normalno velik grm, do 2 m in še preko. Tudi če misliš sode žagati na pol ???, bo šlo.
Sam sem ravno danes šele počedil lončnice in sklenil da Chippewa, St. Cloud in Sunshine Blue še ne bom presadil v večje lonce. Posajene tekom predlanskega leta v 12 litrske lonce, letos še ostanejo, in gredo šele naslednje leto v nekaj večje. Bluedrop in Pink Lemonade so v 7,5 litrskih loncih in je možno da tudi tam ostanejo ...  . So pa vse naštete iz ranga pritlikavih in manjših/polovičnih sort.
Zimo so preživele še kar v redu, redko kakšen vršiček je pozebel, ker ni dozorel les pred zimo, sploh poganjki ki poženejo jeseni.
LP |
| ferdo36 je napisal/a: | Kot je napisal mfranc je 60 l posoda za do 5 let,100 l pa za 10 let.Če boš kasneje sadila na prosto,bo kar dovolj.
Golubv!
Ta amonsulfat je čisto pravi.Običajno ima 20,6 % N in 25-30 % S.
Granulacija pa je podobna soli ali pa debelejša zrna z imenom Unico ali Pratico.Mirno lahko posuješ nekje sredi aprila,nato pa še dvakrat na 20-25 dni.Vsakokrat šibko pest (7-8 dag).Po možnosti pred dežjem ali pa zalij.
Lahko ga tudi vkoplješ.Količina je seveda na grm.Torej rabiš 3x40 kg AS.
Nisem opazil,kdaj si sadike posadil?Te količine so za grme starejše od
7 let.Prvo leto se ne gnoji! 2. leto 8kg N/ha 4.leto15, 6. leto 22,8.l.32N/ha
Pretiravanje z dušikon povzroča šibke,neodporne grme in drobne sadeže.
Kje pa si odkril AS. |
| mfranc je napisal/a: | | Miha34 je napisal/a: | mfranc, ali imaš tudi sorto Top Hat in ali si v Sloveniji kupil omenjene dwarf sorte? Ali je možno pripeti kakšno sliko teh borovničk (lansko, ko so bile še zelene)?
Hvala in lp, |
Ne, Top Hat nimam, poznam po opisu. Nekako sem ob izboru izločil tiste najnižje, 30 - 60 cm (1 - 2 ft.), ker se mi zdi, da je od njih premalo pridelka ...  . Malo za šalo, malo zares, plan mi je bil borovnice končne velikosti 1,0 do 1,5 m, ki so še vedno obvladljive, tudi kar se tiče eventuelnega shranjevanja pozimi; vsaj pod streho, da jih ne polomi sneg. To predvsem velja za zimzelene južne borovnice. Torej od dwarfa navzgor do half-size borovnic.
So pa te male, dwarf, seveda zelo atraktivne in v loncu pravi okras vrta, balkona, terase itd.
Lahko pa rečem, da sem te dni malo poškilil na splet in novih sort je zopet cel kup  - indijakoromandija za tiste, ki imajo prostor in voljo za novitete :grin: . Sam se ne grem več , ni prostora in se moram definitivno vsaj dveh lončnic znebiti (oz. dveh vrtnih) :( :( .
Miha34, s slikami sem bogi, sem se sedajle ob iskanju slik raz....l kako "varčen" sem s fotoaparatom. Pripenjam ponovno slike iz leta '11, '12 ...
5. november 2011
Tista zadaj je lansko jesen (2010) posajena sorta Nui, ki pravzaprav ni več lončnica, ampak je že na gredi  .
Tamle v loncih, z leve so:
- St. Cloud, bolj pozna sorta, zelo okusna, do 1,2 m višine
- Sunshine Blue, južna severnoameriška borovnica, zimzelena , zelo okusna, do 1,0 m višine
- Chippewa, sredina sezone, zelo okusna, do 1, 4 m višine
So v cca 12 l. loncih
Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha
10. Nov 2012
Pink Lemonade, do 1,5 m višine, v 7,5 litrskem loncu
Bluedrop, isto v 7,5 L loncu
SunshineBlue 90 - 120 cm, v 12 litrskem loncu
LP |
| ferdo36 je napisal/a: | Golubv!
Moral boš prenehati premišljevati kaj bi še dal na borovnice in na zemljo.
Borovnice so skromne rastline,ki ne prenesejo preveč gnojenje in
eksperimentiranja.Osnovno gnojenje z AS in nekaj malega N-P-K,
popolnoma zadostuje.Marsikomu so borovnice propadle zaradi preveč gnojenja!Če je zemlja premalo kisla,jo zakisaj z zeleno galico
ali z žveplom.
Staro pravilo je:dvakrat okopano je enako,kot enkrat pognojeno!
Razne kisline pa pusti pri miru!Sicer pa:na napakah se učimo,vendar
eksperimentiral bi lahko s petimi sadikami,500 sadik pa je preveč denarja
in truda.
Nočem te preveč učiti,upam pa,da ne boš delal istih napak kot smo jih
pred 30-imi leti mi. |
| mfranc je napisal/a: | | golubv je napisal/a: | | Imajo tudi limonsko kiseline, nekje sem bral da jo lahko dodaš v vodo za zalivanje in tako pripomoreš kislosti tla. |
O limonski kislini za zakisanje substrata sem razmišljal tudi sam, še več, tudi kupil sem jo . Človek kar nekako "zapade pod vpliv bio, eko itd. "strokovnjakov" , ki jim je vsak klasičen element kot npr. žveplo, baker, itd strupen, pa čeprav so to elementi, vgrajeni v rastline in jih kot mikroelemente moramo (po potrebi) dodajati kot gnojila.
Saj se citronska kislina tudi uporablja za namene zakisanja. Ampak ravno lansko leto smo se izobraževali ob zanimivem testiranju/raziskovanju, ki je obravnavalo zelo veliko področij vzgoje am. borovnic.
Avtorji raziskave: Bernadine C. Strik, Department of Horticulture, Oregon State University
David R. Bryla, USDA-ARS Horticultural Crops Research Unit, Corvallis, OR
Dan M. Sullivan, Department of Crop and Soil Science, Oregon State University
Raziskovali so tudi vplive in rezultate zakisanja, oz. nižanja pH, z žveplom in citronsko kislino. Obravnavani substrat je baziral pretežno na žaganju.
Pridelek na poljih tretiranih z žveplom je bil 55 % višji kot na kontrolnem polju (netretiranem), in na polju s citronsko kislino 42 višji.
Tudi zanimiv podatek, meritev pH vrednosti po šestih letih; z žveplom tretirana polja so imela povpreček pH 4.3, in s cintronsko kislino 5.5.
Sicer pa tudi mene čaka letos dodatno zakisanje z žveplom, kar nisem napravil lani .
LP
P.S. da ne prejudiciram - podatki o nekaj nižjem, potrebnem pH velja za borovnice, ki rastejo pretežno na žaganju. |
| mfranc je napisal/a: | Zanimivo vprašanje, JernejZ; torej iz prve roke lahko povem, da se krajšati res ne da, to sem sam poskusil. Zaradi omejene višine (protitočna mreža nad borovnicami) sem poskusil krajšati na nižje poganjke, odvajati, pa borovnica tega ne mara. Po drugi strani pa mi hržice napravijo res ultra metlaste poganjke, tam kjer to ne želim  .
Mislim, da bom v prihodnjosti poskusil kopirati hržico, to pa pomeni da bom na željeni višini odščipnil filigranski košček vršička, tako kot se zgodi z vršičkom, ko hržica vanj odloži jajčeca in res čisto mali košček vršička odmre. In potem sproti ščipal nepotrebne stranske vejice. Upam da bo delovalo, in da se pri "krajšanju" s hržico v poganjku ne zgodijo kakšni kemični ali hormonski efekti.
Sem letos pri obrezovanju tudi opazil tanke, pretegnjene in neobrasle, že lanske poganjke, na katere nimam več vpliva. Kar pogrešam obliko grmov, kot so bili prva leta. Sem pa letos prvič grme/poganjke res rigorozno razredčil (in jih bom še ), saj so pretegnjeni poganjki tudi rezultat preveč gostega, osenčenega grma.
Pa še kaj drugega, morda pomanjkanje PK? ; bo še Ferdo kaj povedal.
LP |
| ferdo36 je napisal/a: | Kdor je gledal 23.3. oddajo Na vrtu,o rezi borovnic,se verjetno sprašuje,kakšno je pravilno obrezovanje.Gospod Kren je odličen drevesničar,ni pa gojitelj borovnic.Videli ste,da ima obrezani grm
3 debele in eno nekoliko mlajšo vejo.Vse tri je nujno odrezati in grm pomladiti.Vse obrezovanje temelji na odvajanju,čemur se normalno izogibamo,če se le da.Stare veje imajo stisnjene prevodne cevi in omejen dovod hrane.So leglo bolezni in zajedalcev.Tak grm lahko vzržuješ samo z intenzivnim tretiranjem z insekticidi in fungicidi ter intenzivnim gnojenjem z N-P-K in dušikom.Normalen grm mora imeti najmanj 10 vej
starih od 1-6 let.Starejše veje izrezemo pri tleh.
Priporočam,da ne posnemate tega načina rezi! |
| ferdo36 je napisal/a: | | V. Myrtillus je naša evropska borovnica.Morda imaš kakšno posebno selekcijo ali pa je navadna naša gozdna borovnica. |
| mfranc je napisal/a: | Evo, naše pinkice so preživele! Sicer pa že po podatkih ne bi smelo biti kaj hujšega .
En problemček vidim z južnimi sortami, oziroma z nižjimi, pritlikavimi. Kako jih obrezovati, če sploh kaj .... .
SunshineBlue je še hujši "problem" in po raznih fotkah se sprašujem, ali so sploh kaj obrezane.
Tule http://farmerfredrant.blogspot.com/2012/02/growing-blueberries-in-containers.html se mi zdi logičen nasvet; če želim obdržati nizek, košat grm, izrezujem močne, navpične poganjke. Če se že pojavijo.
Pink Lemonade se mi po rasti zdi primerna za oblikovanje v višji ali nižji grm, kakor bo komu ustrezalo.
Tule je opis "najboljših" sort http://www.sdedible.org/blueberry-care--cultivars.html za bolj južna področja, recimo naše primorje.
Zanimiv mi je izraz semi-dwarf cultivar Sunshine Blue, torej polpritlikava, sem bi od mojih uvrstil še St. Cloud in Chippewa, Pink Lemonade je z višino 1,5 m v rangu Half-High Blueberries.
Oznake pa niso zabetonirane , samo približno označujejo velikost, glede na samo približne podatke.
| Miha34 je napisal/a: | | Pink Lemonade, posajena jeseni v lonec (cca, 90L) ni odvrla vseh listov, imam jo na balkonu, čez zimo zavito v kopreno. |
Si glede na velik lonec borovnico postavil na stalno mesto ?
LP |
| ferdo36 je napisal/a: | Med pritlikave bi uvrstil tudi North country in North blue.Visoki sta
približno 1m.Po imenu se vidi,da so severne sorte.Morda bom jeseni imel kakšno sadiko.Odvisno od prijema. |
April 2013
| ferdo36 je napisal/a: | Res je,da baker nekoliko zavre rast,zato se jeseni,ko odpade listje
tretira z 1% raztopino,sedaj spomladi,preden se brsti odpirajo pa z 0,3%.
Če pa se brsti že odpirajo pa s polovično dozo tj.0,15%.V takem vlažnem vremenu je preventiva nujna! |
| ferdo36 je napisal/a: | Polaka me je prosil,da napišem moje izkušnje z določenimi sortami
borovnic.Razdelil sem jih v tri skupine:
1.Sorte,ki jih poznam samo iz literature ali interneta:
Huron,Denis blue,Hortblue poppins,Legasy,Hanahs choice,Kaz pliszka;
južne:Misty,Star;nizke:polaris.Teh sort ne bi komentiral!
2.Sorte,ki jih imam premalo časa,da bi dajal kvalitetne napotke:Darow,Bonifacy,Pink limonade,Chipewa.
3.Sorte,ki jih bolje poznam:Spartan-odlična,vendar občutljiva na bolezni .
Erly blue-zelo zgodnja z veliko pecljevo jamico,ki se nerada zasuši.
Bluejay-sorta nerada dozoreva!Brigita-zelo trde trpežne jagode.
Reka-Prevelik nastavek plodov,posledično predrobni plodovi.
Bluegold-odlična vendar se peclji ne ločijo.Goldtraube-nemška sorta,srednje debela,šibek poprh,bp.Herbert-odlična,nekoliko mehka
ni odporna na bolezni in hud mraz.Lateblue-pozna,bp.Meader-premalo rodna.Rubel-avtohtona am.sorta,drobna,prva gojena sorta.Toro-debela vendar premalo rodna.
Južne sorte:od vseh preizkušanih je samo O¨Neal zdržala več naših zim.
Nizke:North country in North blue,nizke,debele in premalo rodne.
To je samo nekaj sort in nekaj malo vtisov.
Seveda tukaj manjkajo še vse glavne sorte,ki se sedaj sadijo,vendar me
je Polaka prosil za te. |
| mfranc je napisal/a: | Miha34, pri prekopavanju velja res biti previden, koreninski sistem je tako nežen in unikaten. Rajši premalo kot preveč!
Največ smo naredili, če smo borovnice posadili v različne materiale, najhujši problem je šota, iz te se v globini napravi dobesedno mastna, pacasta "svinjarija", ki ne prepušča nobenega zraka. Lahko bi k substratom za borovnice dodajali perlit - pravzaprav ne vem zakaj ga ne ... .
Normalno zadošča že vsakoletno dodajanje zastirke, predvsem material iglavcev. Korenine imajo že tako tendenco, da same poiščejo bolj hranilno in zračno plast, to pa je proti površju.
Žaganje je zelo cenjeno, res pa naredi plast, ki je prav zoprna pri zalivanju. Lahko narediš zastirko iz mešanice mulč lubja in žaganja, ali žaganje in sekanci.
Tudi sam še vedno iščem "idealno zastirko", vse imajo pluse in minuse .
Ima pa tudi žaganje nekaj plusov, take skorje veter ne raznaša (kot npr. presušeno lubje). Glede zalivanja pomaga enkrat, do dvakrat letno površino zrahljati.
Splača se tudi dodajati manjše količine kremenčevega peska.
Bom pa letos naredil lanski plan, nabavil bom opran kremenčev pesek in ga nasul v luknje (narejene z nekaj cm debelo palico); naj bi bile globoke vsaj 30 cm in več.
LP |
| ferdo36 je napisal/a: | Vedno več gojiteljev borovnic se pritožuje,da borovnice propadajo zaradi zablatenja substrata.Svetujem jim,da naj v substrat vmešajo sekance
(smreka),kose lubja,kremenčev pesek,nasekane veje iglavcev,kroglice
stiropora ipd.Lahko nekaj od tega ali pa tudi vse to.Seveda pa je osnova še vedno šota in žaganje.In ne pretiravati z namakanjem!
To lahko dodaste tudi večjim grmom s tem,da jih z vilami dvignete in spodaj dodate mešanico sredstev za rahlanje in šote.Grmi naj bodo dvignjeni nad nivo!
Ta substrat pa pri mineralizaciji porablja dušik(N),za to ga je treba dodajati in sicer 3x po 10 dag,med 15.aprilom in15.junijem,seveda kot amonsulfat. |
| mfranc je napisal/a: | Da bom bolj konkreten - zgoraj omenjeni ukrep za zračenje tal pod borovnicami bom izvedel pri moji prvi in drugi gredi z borovnicami.
Za naveden ukrep zračenja sem se odločil zaradi pomanjkanja "radne snage" pri hiši, pa stari grmi so že precej razmetani na široko. Kdor pa ima probleme z posedlimi, prenizkimi grmi, je pa metoda z dviganjem grmov, kot omenja Ferdo36 odlična priložnost za rešitev dveh problemov na mah.
Pri obeh gredah sem absolutno pretiraval z šoto! In nekaj sličnega (kot pri meni ) sem dostikrat zasledil tudi na forumu, nekako takole gre zgodba; nabavil sem nekaj bal šote, pa jih je zmanjkalo ... . Sem nabavil nove, pa jih je .... :grin: .
Bolj direktno, za eno sadiko smo porabili dve in (veliko) več 250 litrskih bal šote. In ko sem govoril o mastnem blatu v globini, je za to zaslužna šota.
Iz današnjih izkušenj lahko mirno rečem, da je pol vreče na sadiko več kot dovolj, sploh kar se zdravja grmov tiče.
Sem pa včeraj iz tretje grede dal ven Aurore, ki sem jih sadil novembra 2009, porabil sem eno vrečo šote, ves uporabljeni material pa je razviden tule http://rastline.mojforum.si/rastline-post-35749.html&highlight=aurora#35749.
Na žalost sem moral od hiše dati dve borovnici zaradi prostorske stiske in sta šli pravzaprav najlepši, letos že močno v rodnosti .... :( :( :( . Splet okoliščin, zavisnosti na moji mali parcelici .
Škoda, se nisem spomnil, da jih pofotkam, mogoče jih bo novi lastnik, ko bodo zacvetele .
Obe sta imeli že kar konkreten koreninski sistem, in je bilo dosti dela za dva, da sva jih okomandirala.
Najbolj me je razveselilo, da je substrat okrog korenin in tudi daleč pod njimi zračen in prhek, brez najmanjše sledi gnilobe ali zapacanosti. Zasluga uporabe raznih materialov, največ je žaganja, pa veliko lubja in kremenčevega peska.
takole je en dan samevala prazna greda, pravzaprav "razvalina" ; po robovih se vidi lanska zastirka, žaganje.
substrat pa prhek, lahko bi ga z rokami štihal ; in kljub deževju na kubik, brez pretirane moče, ravno pravšen.
Nove borovničke, Pink Lemonade, so bile v 7,5 l loncih. Napravile so kompaktno grudo in ni bil problem z ev. razpadom pri presajanju.
Vse bolj se mi zdi, da je za vse lončnice dobra preverjena metoda postopnega presajanja v večje lonce. Ponavadi vzamemo eno,
ali dve številke večje lonce, odvisno od rastlin pa presajamo na leto do tri leta – do končne velikosti pač.
Dopolnilni material pa zopet malo šote, mulč lubja, žaganja, peska. V samokolnici pa malo priboljška okrog koreninske grude:
mešanice zemlje za azaleje, pesek, lubje. Čez nekaj dni pride še finalna plast, tokrat malo drobnega borovega lubja.
LP |
| mfranc je napisal/a: | | izbet je napisal/a: | | Eno stvar mi povej... Ali sadikam, ki jih sadiš nič ne poškoduješ koreninskega sistema? Tu mislim tako, da se korenine spodaj "razbijejo", raztegnejo. Jaz sem namreč opazil, da se koreninski sistem prej/lepše formira, kot da jih pustiš cele v obliki prejšnjega lonca. Ali to velja samo za jesensko saditev. Opažam, da se je pri vseh lončnicah pričelo aktivno podtalno življenje. |
Ne boš verjel, po havariji v lanski pomladi sem bil sedajle zelo vesel, da so grude ostale cele :grin: . Lani spomladi sem iz lonca na gredo presadil Nui, bil je že zelo lep grm, samo v enem letu ni uspel zapolniti 50 litrski lonec s koreninami, naredil je samo čisto tanko mrežo lasnic po obodu. Ta se je pri presajanju raztrgala, in sem grm ohranil pri življenju z velikimi težavami . Prepričan sem, da bi pri sajenju v jesenskem času, grm bistveno bolj preživel takšno havarijo.
Sicer pa nimam toliko izkušenj z borovnicami, da bi lahko preferiral katerikoli način presajanja, z "razčesavanjem", ali brez; če bo še prilika, bi kaj takega probal kvečjemu jeseni.
Sicer je generalno priporočilo za sadike, da se očistijo vse stare zemlje, če je ta zelo slaba, ali pa "predobra" , ko vrtnarji vtaknejo sadiko v čisti šotni substrat, za "turbo vzgojo". Moje so rastle v substratu po domačem receptu .
LP |
| ferdo36 je napisal/a: | Challenge!
Pozdravljen med borovničarji!Glede AS pa ti predlagam,da prosiš
Bobolino,ki je večkrat pri nas in običajno ne odreče usluge,da je kurir.
Če pogledaš podatke boš videl,da je iz totega konca.AS pa lahko dobiš tudi pri nas.
Lp. Ferdo |
| ferdo36 je napisal/a: | Oprosti spregledal sem fotko.Izgleda,da je res kapar.Tako uničene veje poreži in zažgi.Z ostalih pa postrgaj ščitke.Sedaj škropiti nima smisla.
Smo pa o kaparju že veliko pisali na forumu.Prihodnjič slikaj vrat grma. |
| mfranc je napisal/a: | St. Cloud že skoraj odcveteva.
LP |
| mfranc je napisal/a: | He, he, Ferdo36 ; letos St. Cloud ni bil nič na toplem , sem pa zaščitil lonec, no ja, pa še ob steni zaprte terase so bili lonci, kar je mogoče pomagalo za bolj zgodnje cvetenje.
Saj cvetijo skoraj vse sorte, tudi na vrtu. Najbolj cveti Chippewa, pa Nui; na koncu pa so Sunshine Blue, zanimivo kako me je prevarala , pinkice pa imajo čisto majhne cvetne popke in je že najbolj olistana.
Čisto nič ne razumem BlueDrop :-? , pojavili so se šele listni brstki, o cvetnih ne duha ne sluha ... .
No ja, zanimiva je ta raznolikost .
LP |
| mfranc je napisal/a: | Malus, se mi zdi da Ferdo36 ni govoril o letošnjem mrazu. Verjetno je mislil na lanski mraz in lansko listje.
Takole pozebe jeseni nedozorel les, še najmanj listje, lahko tudi del poganjka, večji ali manjši ... .
- Znak prepoznega gnojenja, če se to zgodi na borovnicah severnega področja Amerike, t.i. North (American Highbush) Blueberry, ki čez zimo zdržijo temperature značilne za 3 - 5 temperaturno cono, to je razpon od - 23 do - 40 °C . Celinska Slovenija je cona 7, - 12 do - 17 °C.
- Sedaj smo se začeli ukvarjati z "eksotiko"  , npr. raznimi borovnicami južnega predela Amerike South Blueberry; ki so večinoma križanci južnih borovnic, Rabbiteye s severnimi. In imajo manjšo toleranco da mraza, pri meni SunshineBlue, Pink Lemonade, z možnostjo malih pozeb.
Najhujše bo (tako kaže) z BlueDrop, v "sorodstvu" z Azorsko borovnico; ta jo bo težko odnesla brez manjših ali večjih "ozeblin"
Ne morem pa za konkreten primer čisto ovreči možnosti kakšne bolezni, ožiga, plesni, ampak je ne najdem za tako poškodbo ...
LP |
| ferdo36 je napisal/a: | Seveda sem mislil lanske poganjke in liste.
Hrušev ožig pa je na borovnicah ne pride v poštev.A.B. je odporna!
Mfranc!
Seveda sem se šalil.Tudi pri meni cvetijo:Bluetta,Herma,Bluecrop,....... |
Maj 2013
| ferdo36 je napisal/a: | Igy!
Trsni rilčkar je lahko hud škodljivec ob prerazmnožitvi.Posebno rad ima
rorodendrone in azaleje.
Glede zvijanja listov je več možnosti:motnja v prehrani,kar ob letošnjem vremenu ne bi bilo čudno.Minilo bo samo!!!!Lahko so uši.Preglej natančno z lupo!Nobena znana bolezen borovnic nima takih simptomov.
Poročaj! |
| ferdo36 je napisal/a: | Zatiranje rilčkarjev je zelo zahtevno.Prvič;ne jezite se če vam kosi
razkopljejo grede,v nadaljevanju pa so edino učinkovite Entomopatogene
nematode,ki jim previmo tudi lasasti črvi.Več preberite na straneh Metroba.Nekaj koristi je tudi z nočnim otresanjem grmov in tretiranjem z Mospilanom 20 SG.Odstranite rododendrone in azaleje iz bližine borovnic! |
| ferdo36 je napisal/a: | Tretiranje po dežju je kot gašenje požara.nekaj rešiš večina pa zgori!
Tretita se pred dežjem in to z ustreznim,dovoljenim in registriranim sredstvom.Sama škropilnica ni pomembna,vendar boljši so pršilniki kot
škropilniki.Pomambna je izbira sredstva in pravočasnost tretiranja.Količino
določiš na hektar tako,da računaš 2000 grmov na ha.Poveži se s svetovalko za sadjarstvo Alenko Caf na KGZRS. |
| ferdo36 je napisal/a: | Srbski članek ima nekaj grobih napak:hlevski gnoj je primeren samo
star vsaj 3-4 let,v svežem pa je večina N kot nitrat.Tudi KAN je nitratno gnojilo,ki je za borovnice škodljiv in v nekaj letih propadejo.Članek je
očitno pisal nekdo,ki ni imel ravno veliko znanja o borovnicah.
Miha!
Pinkica je pač eksot in kot takšno jo tudi jemlji.Bomo videli čez leta kako
se bo obnašala. |
| mfranc je napisal/a: | Pinkica res izgleda kot pušpan grm, tudi po barvi listov ; no ja, v grobem . Polna poganjkov. Mogoče bo potrebno malo prilagoditi rez, že sproti odstranjevati nadštevilne poganjke, da ne kradejo hrane in sonca tistim, ki zadoščajo za lepo razvit grm. Rodni grm .
Vsekakor bo tekom sezone pod nadzorom ; pa kakšno borovničko upam bomo probali.
LP |
| ferdo36 je napisal/a: | V pomladnem času,z veliko dežja je rdečenje listov običajno znak pomanjkanja dušika N.Posuj med ali pred dežjem slabo pest amonsulfata okoli borovnic,seveda okoli vsake.Ponovi čez kakih 7 dni.Namesto AS
lahko za silo uporabiš ureo,vendar pol manj! |
| Miha34 je napisal/a: | Plod letošnjega vremena
Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha
|
| mfranc je napisal/a: | Hm, tole bi lahko bil Phomopsis, vsaj jaz sem letos (prvič! ) dobil tega vraga. Sem se ravno pripravljal da kaj napišem .
Naj ne bi bil med najhujšimi boleznimi in se ga da z ukrepi imeti precej pod kontrolo. Vsekakor je vreme sprožilo napad.
Najbolje da Ferdo36 kaj več pove ...
LP |
| ferdo36 je napisal/a: | Lahko je Phomopsis,lahko pa tudi Botritis.Ker je napoved še vedno deževna,je nujno tretirati s fungididom s kratko karenco:Teldor,Swicth,
oli nekaj podobnega.Najboljši pa bi bil Signum,ki ima zelo širok spekter
in zatira tudi antraknozo in druge gnilobe.Lahko tudi Bellis,ki ima enako sestavo kot Signum,vendar ni registriran za borovnice.Vsi ti fungicidi imajo karenco za borovnice 7 dni!Po tertiranju naj bo suho vsaj 2 uri,vendar je bolje tretirati tudi med dežjem,kot pa sploh ne!
Čeprav se treteranju izogibamo,je v takem vremenu nujno! |
| mfranc je napisal/a: | No, sam sem mislil da sem "fasal" (moje borovnce ) Botritis, potem pa s pomočjo Ferdota ugotovil, da je to Phomopsis.
"Olajševalna okoliščina" (mojega nepoznavanja ), še nisem imel teh bolezni - oteževalna pa da nisem korektno izvedel jesenskega in spomladanskega škropljenja z bakrom. Jeseni invalid, spomladi sem enkrat škropil z bakrom, pa še to skoraj v dež.
Sem pa sedaj enkrat škropil z Bellis fungicidom, predvsem zaradi trajnosti deževnega vremena, samo ugibam lahko kako daleč bi se razvile okužbe .
Jeseni in spomladi pa bolj resno k preventivnemu škropljenju z bakrom in odstranjevanju suhega, okuženega lesa.
LP |
| ferdo36 je napisal/a: | Baker je v sadjarstvu zakon!Z jesenskim škroplenjem,ko odpade pol listja,v do 3% konc. in spomladi pred odpiranjem brstov (lahko 2X),z
0,2-0,3% konc!Tako se izognemo marsikateri okužbi,posebno v takem deževnem vremenu kot je letos.Lahko je biti uspešen sadjar,če je pomlad topla in suha! |
| ferdo36 je napisal/a: | | A.borovnice se lepo debelijo in čez kakšnih 14 dni bomo prve pojedli. |
| Aye-Aye je napisal/a: | Ferdo36  Pozdravljen! |
Nazadnje urejal/a muha 07 Jan 2019 06:51; skupaj popravljeno 5 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
ferdo36
Pridružen/-a: 04.06. 2013, 20:07
Prispevkov: 1244
Kraj: Blizu Vrhnike 290m nm
|
| Objavljeno: 05 Jun 2013 13:25 Naslov sporočila: A.B. |
|
|
Hvala vsem za dobrodošlico!Upam,da tu ne bomo politizirali!
Tudi jaz pozdravljam vse stare znance na novem forumu.
_________________
Narava vse povrne! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
TwityPity
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 09:28
Prispevkov: 2231
Kraj: okolica Bleda, 616m nmv
|
| Objavljeno: 05 Jun 2013 14:34 Naslov sporočila: |
|
|
ferdo36 dobrodošel, če bo kaj politike, bodo samo vici v Čveku ;)
Tudi naša AB se pripravlja, jo bo treba počasi zaščititi. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Igy
Pridružen/-a: 04.06. 2013, 22:55
Prispevkov: 524
Kraj: Radovljica
|
| Objavljeno: 05 Jun 2013 23:31 Naslov sporočila: |
|
|
Ja res bo treba mrežo čez potegniti.
_________________
LP
--------------------------------------------------
Šele ko si zasadiš vrt, si ustvariš pravi dom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
ferdo36
Pridružen/-a: 04.06. 2013, 20:07
Prispevkov: 1244
Kraj: Blizu Vrhnike 290m nm
|
| Objavljeno: 06 Jun 2013 13:41 Naslov sporočila: AB |
|
|
Pri nas je ves nasad dokončno pokrit.
_________________
Narava vse povrne! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
miha34
Pridružen/-a: 06.06. 2013, 18:16
Prispevkov: 75
Kraj: Škofja Loka
|
| Objavljeno: 06 Jun 2013 20:22 Naslov sporočila: |
|
|
| Hm, pri nas se borovnice lepo debelijo, grmi imajo krasne poganjke...o kakšnem barvanju pa ne duha ne sluha....bom pa vseeno počasi pripravil mrežo. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
ferdo36
Pridružen/-a: 04.06. 2013, 20:07
Prispevkov: 1244
Kraj: Blizu Vrhnike 290m nm
|
| Objavljeno: 06 Jun 2013 20:36 Naslov sporočila: AB |
|
|
Miha34!
Dobrodošel med nami!
Naš nasad je bil pred današnjo nevihto dokončno pokrit.To ni majhno delo,če si predstavljate skoraj 40 000 m2 mreže!Na srečo toče ni bilo.
_________________
Narava vse povrne! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
miha34
Pridružen/-a: 06.06. 2013, 18:16
Prispevkov: 75
Kraj: Škofja Loka
|
| Objavljeno: 07 Jun 2013 06:38 Naslov sporočila: |
|
|
| Hvala Ferdo....in lep prozdrav vsem ostalim. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
miha34
Pridružen/-a: 06.06. 2013, 18:16
Prispevkov: 75
Kraj: Škofja Loka
|
| Objavljeno: 09 Jun 2013 00:03 Naslov sporočila: |
|
|
Ko se je pojavila bolezen na spodnji sliki
sem škropil z njivsko preslico (enkrat) in obral vse prizadete jagode (tri ali štiri dni zapored), sedaj je "težava " skoraj 100% izginila, sem in tja se najde kakšna načeta jagoda.....pa me zanima ali imam kdo izkušnje z njivsko preslico, ali je res tako hudo dobra ali pa je k izboljšanju stanja pripomoglo malo bolj suho in toplo vreme? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
ferdo36
Pridružen/-a: 04.06. 2013, 20:07
Prispevkov: 1244
Kraj: Blizu Vrhnike 290m nm
|
| Objavljeno: 09 Jun 2013 18:09 Naslov sporočila: Botritis |
|
|
V takem vremenu kot je letos so glivične bolezni na borovnicah pogoste.
Bojim se,da je njivska preslica premalo učinkovita za resno preprečevanje botritisa,antraknoze,alternarije itd.Za borovnice je registriranih nekaj sredstev z zelo kratko karenco in nestrupenih za čebele ,toplokrvne živali in ljudi!Večina okužb se pokaže šele ob zorenju
ali po obiranju!
_________________
Narava vse povrne! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30
Prispevkov: 19309
Kraj: Medvode-okolica 420 m nv
|
| Objavljeno: 12 Jun 2013 13:07 Naslov sporočila: |
|
|
ZGODOVINA 2008 - 2013
April 2008
| babaco je napisal/a: | Paziti je treba, da so borovnice ločene od navadne prsti, ki ima višji PH, npr. z folijo, ki pa mora biti na dnu naluknjana, da odvečna voda odteče.
Jaz jih imam 6, ki so med seboj ločene, vendar čmrlji vse najdejo. Borovnice oprašujejo čmrlji in ne čebelice.
Kolikor vem se niti hlevski niti kurji gnoj ne sme uporabljati pri borovnicah, bom pa še enkrat povprašal.
Sicer v nasadu gnojijo spomladi z amonijevim sulfatom 1. maja, 15. maja, 30. maja. V jeseni pa z fosfor-kalijevimi gnojili. Dodaja pa se tudi žaganje smreke in iglice. |
| muha je napisal/a: | | Babaco, jaz bi pa mislila, da je barjanska zemlja že sama po sebi ugodna za borovnice. Nisem vedela, da so tako občutljive. Še dobro, da me niso nikoli zamikale, na mojem apnencu bi jih hitro pobralo. |
| babaco je napisal/a: | Začetek cvetenja borovnice sorte Blueta, teden dni prej kot običajno.
|
Maj 2008
| mfranc je napisal/a: | Vsem, ki ste v dilemi, ali ameriške borovnice doma v vrtu - ali ne, bi tudi jaz poskusil dati malo poguma;
Stvar ni tako komplicirana kot se vidi
Ali PAČ ???
Sploh ne, če upoštevate navodila ki jih je dovolj na spletu
če ste dosledni pri negovanju in to ne samo ta teden
ampak celo leto in še naprej...
Še par razlogov za: (proti jih ne vidim )
- ko se navadiš okusa, so okusnejše kot gozdne.
Stvar osebnega okusa? Morda, vendar pa so dejstva. ki jih noben ne more zanikati, gozdne so pretežno v senci, ameriške ljubijo sonce!
Imajo več vitaminov, mineralov, sušine, antioksidantov....
- so eden redkih sadežev ki jih v domači pridelavi ni potrebno škropiti z razno kemijo
(pa še nagradno vprašanje: ali so kupljene am. borovnice škropljene???)
- ni potrebno biti dipl. ekonomist, da ugotoviš da se tudi finančno še kako izplačajo, v primerjavi z drugim sadjem
Za konec; če se je kdo ustrašil začetnega dela s pripravo tal, saj ni tako hudo, vse nadaljne delo je pa res minimalno v primerjavi s katerim koli sadežem.
franc |
| babaco je napisal/a: | Odgovor na nagradno vprašanje: Ameriške borovnice v nasadih škropijo.
|
| mfranc je napisal/a: | Ja, vidim da vprašanja nisem dovolj precizno postavil
Sicer sem pa hotel biti predvsem malo provokativen
Ker: za domačo vzgojo borovnic (grmov) res ni treba škropiti z kemijo;
zadošča spomladansko in predzimsko škropljenje z bakrenimi preparati.
Izjema so razne vremenske nezgode; kot npr toča....
Kaj poleg bakra uporabljajo v proizvodnih nasadih, pa pravzaprav ne vem (lahko pa se informiram:)
Imel pa sem v mislih borovnice-sadeže, ki jih za prodajo na trg "zaščitijo" z fungicidi, kar pa je nekako razumljivo
Za domače borovnice po sistemu: iz rok v usta
(pa kar nekaj dni v hladilniku) pa je še dodatna slast, ker veš da niso >špricane |
<quote>obogatene<z>morostu<Ne> Že večkrat sem zasledil podatek, da je premer (ne obseg) odraslega grma ne presega 30 do max. 50 cm; odvisno od sorte.<Fuj>veščega strokovnjaka, ki.....<
Se pa razmnožuje vegetativno na vse načine: potaknjenci, vlačenicami, koreninskimi izrastki....
Ker so tele borovničke komaj iz plenic , jih bom vsaj leto ali dve pustil pri miru 
Sigurno pa so med rastlinami ogromne razlike glede možnosti vzgoje vegetativnih naslednikov, to bi vedeli drugi kaj več povedat...
Mene preseneča Kitajska volčja jagoda - Goji. Naredil sem tri potaknjence iz dve odlomljenih (transport iz Nemčije) vršičkov; rastejo, da jih je užitek gledati :grin:.
LP mfranc[/quote]
| mfranc je napisal/a: | | JernejZ je napisal/a: | Danes, ko sem izkopal še drugo luknjo/kanal (2,2m-dolžina x 80cm-širina x 45cm-globina) za drugi trojček borovnic, sem opazil, da za razliko od prvega mesta, ko sem preverjal, kako kaj dno kanala požira vodo, tu voda zastaja - na prvem mestu vodo kar lepo požira, čeprav počasi.
Dno kanala (in verjetno še kakšen meter) je tu povsem ilovnato. Jutri bom poskusil odkopat še enih 20 cm in naredit drenažo, če mi to ne bo ratalo pa me malo skrbi, kako bi se borovnice počutile v takih pogojih 
Sem v dilemi, do katere višine bo voda res tudi zastajala v kanalu, ali jo bo morda šota v celoti vpijala, ali vsaj recimo zgornjih 30 cm, kolikor naj bi zrasle korenine borovnic, in bo višek vode, če bo, ilovica počasi le vpila. Ali ima kdo kaj izkušenj z ilovnatimi tlemi?
mfranc, hvala za opis Coville, in, ja, v nedeljo sva šla s punco malo na izlet na Barje, in sva se malo pozanimala iz prve roke - oz. iz lončka v usta - cel liter sva jih zmazala - berkeley (kar velike, malo kisle, sočne) in jersey (majhne, sladke, goste) - no, še bo treba it, zagotovo |
Ilovnata tla bi lahko bila problem . Seveda zavisi od količine gline , nagiba terena , talne vode . To boš moral ugotoviti na licu mesta .
Najslabša možnost je, da ti alkalna voda pride do korenin....
Vsekakor drenaža, po potrebi tudi z drenažnimi cevmi stran od borovnic
Obstojajo pa tudi novejši pristopi do sajenja borovnic, ki so ti lahko v prid
Osebno sem za prve borovnice izkopal nekje do 40 cm globine globok jarek; vendar sem borovnice sadil bistveno više. Zakaj? Tudi jaz sem se bal kakšnih "fidbek" vplivov osnovnega zemljišča, ki je bilo desetletja bogato gnojeno tudi z apnenimi pripravki...
Spodnjih 10 cm zemlje sem bogato potrosil (pomešal) z žveplenim prahom. To je uveljavljen način zakisanja zemljišča.
Žvepleni pripravki zakisajo zemljo: podatek za ilovnato zemljo = 11 gr/m2 za 1,0 znižanja Ph vrednosti.
Ker nisem želel čakati na priporočeno dobo 1 leta od uporabe žvepla do sajenja borovnic, sem enostavno dvignil borovnice za 30 cm od žveplane zemlje (tampon iz šote, lubja iglavcev, vej iglavcev) in so se mi zgodili borovničevi grmiči na gomili
V času do sajenja naslednjih borovnic sem opazil:
- na internetu, priporočilo za dvig borovnic cca 30 cm iznad nivoja terena
Iz Amerike, seveda
- pri nakupu naslednje "runde" sadik sem na Ljubljanskem barju v živo videl ta način, pri profesionalcu
Poanta je, da borovnice tudi pri kakšnem dolgotrajnem deževju ne PLAVAJO v vodi  (korenine odmirajo zaradi pomanjkanja kisika)
Pogoj za takšen način sajenja pa je uporaba šotnih pripravkov. Šota res neverjetno zadržuje vlago celo v najhujši vročini!
Za naslednje grmičke sem skopal jarek globine 20 cm! Teren pod to globino sem enako močno žveplal kot prvič. Torej, s tamponom 20 cm sem prišel na nivo 0,00, tu pa posadil sadike v čisto, baltiško belo šoto
LP mfranc
P.S. Za tak način je širina kanala 80 cm lahko problematična, boljša je 1,0 do 1,2 m, da se lahko izdela gomila z sredinskim kanalom (dolbino) za zalivanje. |
| mfranc je napisal/a: | | JernejZ je napisal/a: | | Voda je danes zjutraj še vedno bila na dnu kanala, vendar pa precej manj kot včeraj. Torej dno počasi le požira, in upam, da glede na to, da sem v kanal dal skoraj 3 baltske šote (3 x 250l) ne bo problema z zastajanjem vode na dnu kanala tudi v daljših obdobjih padavin. Bom pa to do konca oktobra, ko bom sadil, še malo preveril. Npr., ko bo šota čez kakšen teden že fejst namočena, bom improviziral trodnevno močno deževje (no še bolje bi bilo, če bi to storilo kar nebo, no ali pa ne, tri dni je kar malo preveč) - in bom zlil v kanal enih 150 - 200 litrov vode, in potem preverjal nivo vode.LP, Jernej |
Jernej, če je še možno, bi šoto, ki je tudi dražja od ostalega materiala:
gozdna zemlja, žaganje in lubje iglavcev, veje iglavcev, silikatni pesek itd, rajši uporabil za neposredno (okrog sadik) sajenje sadik
V absolutnem merilu je namreč šota zelo nepropustna. S tem sem se v življenju večkrat srečal, npr, ko sem pred desetletji razmišljal o uporabi barjanske podtalnice za toplotno črpalko! Pa so mi strokovnjaki razložili, da je pretok vode totalno neuporaben - premajhen. Pa bi rabil samo nekaj litrov vode na minuto
Če boš naredil katero koli obliko dvignjene grede, boš s tem rešil skoraj vse probleme, ki jih pogojuje stanje terena. Z rednim dodajanjem organske prekrivke boš pa tako in tako dosegel, da se bodo korenine zadrževale pri boljši preskrbi, torej pod povšino terena
mfranc |
| mfranc je napisal/a: | | JernejZ je napisal/a: | | Mfranc, zanimivo, hvala.Bom šel res kar na gredičasto varianto, vendar brez vdolbine za poletno zalivanje v suši. |
V mislih sem imel približno takole vdolbino , raba pa zavisi od vrste zastirke, lubje verjetno tega ne rabi, žaganje pa! Po suhem žaganju voda steče kot po steklu, stran od korenin. Ker še nisem formiral tega "grabna", porabim v suši najmanj kanto do dve (10 - 20 l) vode na gredo, da se žaganje napoji, potem pa fino prepušča vodo (pri dežju to ni potrebno ). Z druge strani, pa žaganje fino ščiti šoto pred izsušitvijo...
http://drevesnica.lj.kgzs.si/sajenje%20borovnic.htm
| JernejZ je napisal/a: | | Koliko pa je potrebno sploh zalivati v suši, in na ful soncu, če je recimo luknja primerno pripravljena s šoto in ima 5 cm zastirke? Letos verjetno sploh še ni bilo potrebno?? Ali pač? |
Verjetno letos ne bi bilo treba zalivati, se mi pa zdi, da sem dvakrat zalival, čisto ziheraško | JernejZ je napisal/a: | | Kakšen je najenostavnejši način za preverjanje vlažnosti prsti? Sam imam neko merilo (cca 6 EUR) z dvema 20 cm paličicama, ki pa mi v prsti od borovnice, ki sem jo posadil lani, še vedno kaže 100%. Aparatek meri tudi osvetljenost, pri čemer mu verjamem, dočim pri pH vrednostih pa je čudno spremenljiv - včasih še v kisu kaže 7. |
"Trotlziher" sistem; rahlo se odstrani zastirka, da se prst vtakne v šoto . Takoj se čuti ali je šota vlažna; pa: vaja dela mojstra, seveda
September 2008
[mfranc |
quote="mfranc"] | ZVONE je napisal/a: | | Mene pa zanima, kako gnojite spomladi z mineralnimi gnojili - vprašanje za tiste, ki imate zastirko iz žagovine. Predvidevam, da ne direktno na njo- jo razgrnete, pa na zemljo ali kako drugače? |
Nad - ali pod zastirko, odvisno od redosleda obdelave, saj gredo vsa gnojila, pa naj bodo hitro ali počasi topna kvečjemu navzdol
V vsakem slučaju pa je potrebno dodati dušika za razgradnjo zastirke. Priporočeno količino gnojila povečam za 50 - 100%.
Z zastirko v območju korenin ne pretiravam, cca 2 - 5 cm jo dodam.
mfranc[/quote]
| mfranc je napisal/a: | | ZVONE je napisal/a: | | Hvala MFranc. Tudi sam delam tako, čeprav nisem vedel, da je dušik dober za razgradnjo zastirke. |
Pri formiranju nove grede za borovnice, se dodaja do 1 kg amonsulfata na 10 kg org. snovi - lubja, žaganja itd - za pravilno razkrajanje, in da žaganje ne jemlje dušika borovnicam. | ZVONE je napisal/a: | | Gnojila pa bi, če sem dobro razumel lahko dal malo več- namesto ene pesti do 2? Na grmiček!!! |
Točno to , če se pogovarjava o amonsulfatu, ki je najbolj (počasen) primeren za borovnice.
Urea ima bistveno več dušika, torej se jo da ustrezno manj. Je pa izhod v sili.
Organska dušična gnojila, npr Azet, se spet dodajo v povečani 1,5 do 2 x količini; ki zavisi od vsebnosti dušika. | ZVONE je napisal/a: |
Imam enak ph meter kot JernejZ in tudi meni ne kaže v redu- kupil sem ga pa zaradi tega, ker nisem delal pri saditvi ravno po "predpisih" in nisem v jamo dodal nič šote. Pri preverjanju pa mi pri enem grmu kaže 5, pri drugem 7...V čisti šoti, ki naj bi imela manj kot 4 mi kaže 7. Skratka zelo nezanesljivo. Kakšen predlog?
Pa še naj izbor borovnic na mojem vrtu- to je sorta Patriot- zelo velik sadež in izredno aromatična. |
pH metrov ne uporabljam, ravno zato, ker so te elektronske igračke hudo nezanesljive . Verjetno bi zadoščal lakmus papir 
Prav zato pa "predpisana" vzgoja, pomeni čisto dovolj natančnen pH :grin: . Torej, z uporabo kislih organskih snovi in kislih mineralnih gnojil, je kar težko zgrešiti priporočen pH 4,5 - 5,2*
* podatek variira glede na vrsto zemlje
organska tla: pH = 3,5 - 4,8
mineralna tla: 4,25 - 5,5
mfranc |
| mfranc je napisal/a: | | ZVONE je napisal/a: | | Kot zanimivost naj povem, da so mi tri borovnice ponovno zacvetele(samo en brst). Nekaj borovnic je že kar debelih. |
Evo, poleg zimskih češenj   , še zimske borovnice
Zvone, si me spomnil na neuresničljive želje ; ko bi imel zimski vrt ali rastlinjak......
Nekaj časa nazaj mi je sneg polomil rodne vejice; vtaknjene v vazo so zacvetele več kot mesec prej od zunanjih . Samo ugibam lahko, koliko dni/tednov  prej bi imeli borovničke
mfranc |
Oktober 2008
| babaco je napisal/a: | Pokrite borovnice so zrele 10 dni prej, nič več.
Zdaj je čas za gnojenje s fosfor - kalijevimi gnojili. Kater gnojila uporabljate?
V nasadih borovnic so imeli zelo velik izpad pridelka zaradi monilije( tudi do 70%).
Mfranc, sadike si dobil pri Lavrincu, kajne? Jaz tudi. |
| mfranc je napisal/a: | | babaco je napisal/a: | | Pokrite borovnice so zrele 10 dni prej, nič več. |
Fino! Takrat je cena še astro-gastronomska
| babaco je napisal/a: | | Zdaj je čas za gnojenje s fosfor - kalijevimi gnojili. Kater gnojila uporabljate?. |
Čisto ta pravo : PK kislo (z 11% žvepla) + bor + magnezij | babaco je napisal/a: | | V nasadih borovnic so imeli zelo velik izpad pridelka zaradi monilije( tudi do 70%). |
Ja vem, sem bil poleti krepko prestrašen . Tudi zato, ker se mi je po tistem zgodnjepoletnem dežju pojavila čisto navadna sadna gniloba (Monilinia fructigena Honey). Je pa po tednu sonca potuhnjeno izginila, kot je prišla .
Tale specialna borovničeva monilija (Monilinia vaccinii-corymbosi , se mi zdi ) je pa druga zgodba..........
mfranc |
| mfranc je napisal/a: | Zgoraj omenjeni g. Lavrinc priporoča gnojenje z PK gnojilom: tik pred snegom, oziroma, preden zamrzne zemlja
Ker zgoraj imenovani vremenski pojavi niso točni niti kot slovenske železnice , se je treba odločiti po občutku, verjetno nekje, ko listje odpade....
mfranc |
November 2008
| mfranc je napisal/a: | Zgornja slika: Borovnice predvčerajšnim....
Spodnja slika: Borovnice danes...
- obnovil sem zastirko; pobral sem letošnje žaganje do stare podlage (naredi se skorja, in se žaganje lepo loči od stare podlage), in zmešal z šoto, ter kremenčevim peskom.
Pesek bom dodajal tudi v prihodnje, da bi povečal odcednost zgornjih plasti zemlje.
- posadil sem dve sadiki sorte Chandler, zato so šle ven  dve odrasli borovnici Rancocas...
Skupno sem porabil eno balo (250 l - samo za obnovo zastirke bi zadoščalo pol bale) bele šote, eno vrečo (40 kg) peska, eno vrečo zemlje za azaleje.
Spomladi, po obrezovanju, pride na tole nova plast žaganja...
 |
| mfranc je napisal/a: | Au, škorci so pa res huda nadloga! Brez mreže bo kriza .
Ti pa priporočam, da si vzameš čas in narediš neko dolgotrajno rešitev.
Naprimer, neko lahko konstrukcijo (loke ali slično), da je mreža daleč stran (vsaj 10 cm) od borovnic. Ptiči so zelo iznajdljivi.
- mreža vržena preko borovnic, se zatakne na tisoč in eni točki
- pride do zoprnih primerov; ko se v nekaj tednih borovničke prerinejo iz mreže ven, se odebelijo; in se pri odgrinjanju mreže polzrele odtrgajo.
mfranc |
November 2008
| mfranc je napisal/a: | Za večino rastlin je najboljše jesensko presajanje
Čimprej, seveda pa ko je rastlina v fazi mirovanja, torej, ko je listje že odpadlo. Čez zimo se zemlja posede, se bolj oprime korenin, ki so edini aktivni del rastlin pozimi.
Seveda, tudi spomladi se še da , sploh če so sadike v loncih, z kompaktno koreninsko grudo. Se pa borovničke, odvisno od spomladanskih temperatur, zelo hitro zbudijo.
Vrtnarjenje v loncih je v tujini zelo popularno in je lahko čisto enostavno ljubiteljska zvrst "kmetijstva" .
Je tudi lepa rešitev za ljudi z malo zemlje....
Podvarianta: balkonsko/terasno kmetijstvo
Tudi borovnice so že dolgo v loncih, zunaj poleg ostalih podatkov navedejo ali je sorta primerna za v lonce (ponavadi zaradi velikosti).
Če imaš dovolj zemlje, je sigurno boljša, varnejša varianta sajenje na vrtu, sploh, če si začetnik - am. borovnice imajo res nekaj "specialnosti", zato tudi toliko razočaranja okoli njih. Škoda , povsem brez potrebe....
Je pa sajenje v lonce zelo zanimivo, če imaš na razpolago recimo rastlinjak ali zimski vrt - pa da imaš pridelek kakšen teden (ali dva, ali tri ) prej...
mfranc |
| mfranc je napisal/a: | | franc je napisal/a: | | To je bilo podobno Micki, ki ni hotela dat, ker je bila nedolžna in ker jo je po vsakem sexu glava bolela. |
Boga Mici , vem da takim revam pomaga aspirin - samo med koleni ga mora držati | franc je napisal/a: | | Mislil pa sem na sorto Hardi blue, ki sem jo videl v merkator sentru in še nisem slišal zanjo.Franc |
Če se boš odločil za to sorto, si, izgleda zadel terno!
Moje, internetsko znanje o tej sorti:
Stara sorta iz severozapada ZDA, znana po izredno okusnih, sladkih, aromatičnih sadežih.
Ima reputacijo, da je izredno prilagodljiva na vse sorte zemlje, tudi na težjo ilovnato .
Pokončen, močan grm (h = 1,8 do 2,4 m) je poln težkih grozdov s srednje debelimi jagodami, temno modre barve, odlične za svežo rabo, kolače in palačinke f8 . Zori sredi poletja (sezone).
V jeseni ima bleščeče liste, od rumenih do oranžnih in temno rdeč les pozimi...
http://www.burntridgenursery.com/prodinfo.asp?number=NSBLHAR
LP
mfranc |
December 2008
| mfranc je napisal/a: | Objavljeno: 07 Okt 2008 | ZVONE je napisal/a: | | MFranc, ali imaš druge tudi že tako rdeče? Pri meni se že malo barvajo , ampak res zelo malo. Od daleč je še vse zeleno. Me kar malo skrbi, da les ne bo dozorel (pač nimam nikakeršnih zimskih izkušenj). |
Objavljeno: 07 Okt 2008 | mfranc je napisal/a: | | Ni panike :wink:mfranc |
No, zdaj pa je že panika , če je listje še vedno na grmih, tako kot pri meni
Saj niso tako občutljive na pozebo, ampak sneg lažje polomi veje z listjem
Odpadanje listov precej zavisi od sort, ene prinesejo listje še v pomlad
Takoj, ko bo dež ponehal, bom grmiče poškropil z 1% raztopino ureje, ali pa z modro galico. Pomaga.....
Mimogrede, odvečne borovničke so pristale pri pri znancih, upam da so našle dobre gospodarje
mfranc |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30
Prispevkov: 19309
Kraj: Medvode-okolica 420 m nv
|
| Objavljeno: 12 Jun 2013 13:20 Naslov sporočila: |
|
|
januar 2009
| babaco je napisal/a: | Kako pa je kaj z obrezovanjem borovnic, ste že začeli ?
Pri g. Lavrincu so mislim da že končali z obrezovanjem, bom jutri povprašal.
Lansko leto sem imel tudi brezplačno učno uro o obrezovanju pri g. Lavrincu. |
| mfranc je napisal/a: | g. Lavrinc ima toliko borovnic, da začne precej časa prej in konča precej časa po.....
Mislim, optimalnem času :grin:
Bi tudi mene zanimalo njegovo mnenje, kdaj naj strižemo mi amaterčki; jaz jih lahko ošišam v pol ure
Se mi pa zdi, da je še prekmalu
mfranc |
Februar 2009
| mfranc je napisal/a: | | babaco je napisal/a: | | Lansko leto sem imel tudi brezplačno učno uro o obrezovanju pri g. Lavrincu. |
Danes sem imel v borovnicah rezanje. Se pa bojim, da sem bil spet prenežen
Grem pa drug teden k g. Lavrincu špijonirat .
Me zanima, a ti bolj porežeš, ali manj kot si videl na "učni uri"?
Mimogrede, pri njih so končali z obrezovanjem ravno včeraj, sedaj si je pa "privoščil" malo viroze. Upam da bo kmalu okreval. |
| babaco je napisal/a: | Mfranc, torej si imel bolj friziranje, kot pa striženje.
Navadno mi ljubitelji borovnice premalo porežemo, kar se potem pozna pri kvaliteti in debelini plodov.
Jaz sem jih lansko sezono kar dobro porezal, vendar še vedno premalo.
Letos bom naredil še močnejšo rez.
Tudi jaz bom šel v bližnji prihodnosti do nasada g. Lavrinca. So se pa to sezono kar precej razširili, med drugim posadili tudi sorto Chandler. |
| mfranc je napisal/a: | Saj, tega se bojim, da sem prenežen ; se poznam iz obrezovanja sadja , bi moral iti za zobozdravnika, ali porodničarja
Letos, ko so grmi že skoraj odrasli (razen Chandlerja), bom imel prvič ta pravo striženje.
Bom pa izdal recept za obrezovanje od gospoda Lavrinca, upam da ne bo hud :
Če si v dilemi, kaj narediti z kako vejo/poganjkom - škarje v roke in odrezat |
| babaco je napisal/a: | Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha
No, takole pa izgleda borovnica po rezi. Upam, da sem jo zadosti obstrigel. |
| mfranc je napisal/a: | Takole, letos bom končno zaključil z formiranjem visokih gred z uporabo kar velikih količin žaganja, po periferiji grede sem spet dodal cca 10 cm!
V jesen še finale - zadnjemu žaganju bom dodal še 1/2 vreče šote in 1-2 vreče kremenčevega peska. Obenem bom dokončno oblikoval "fazono" , z sredinsko udolbino za zalivanje borovnic.
Potem pa samo še vsakoletno dodajanje 1 - 2 cm žaganja kot zastirko. Kljub temu, da je žaganje poceni (15 km vožnje ) ima res nekaj dobrih lastnosti, tudi glede na ostale acidne materiale:
- v enem, do dveh letih se pretvori v humus, in gnoji
- preprečuje izsuševanje gred
- zelo važno, kosom ni preveč všeč za razkopavanje, in gredo na gredo res v najhujši sili
- minus, estetika mu ni najmočnejša plat
Teli grmiči so kao že obrezani, ampak škarij še nisem ugasnil
 |
| orhy je napisal/a: | Jaz pa sem že mislila, da je ponoči zapadel sneg! :grin:
Ali daš zdaj še folijo povrhu, ali je zdaj končano? |
| mfranc je napisal/a: | Pravzaprav, Orhy, imaš prav
Verjetno bom takoj, ko še pognojim (grede so še zamrznjene) vrgel čez grede tisto črno folijo/tkanino, ki prepušča dež. Samo za spomladanske mesece, zaradi boljše absorbcije sončnih žarkov, poleti ko je borovnicam prevroče, gre folija stran. |
| babaco je napisal/a: | Mfranc, po moje bi bilo res dobro, da bi naredil še en krog s škarjami.
Tudi jaz grem večkrat s škarjami skozi borovnice. |
Vprašanje: je kremenčev pesek koristen za borovnice?
| mfranc je napisal/a: | "Dober" je v bistvu posredno , saj to ni hrana za rastline. Je pa nevtralen, če že kisel ni - torej ni apnen!
Uporaba je specifična, kdor ima zemljo, ki že vsebuje neke kamnine/peske; ki je v krajih z malo dežja, tega peska ne potrebuje!
V moji zemlji, ki je 100% humus (pardon, minus mineralizacija), pa bo imel kot zgornji sloj funkcijo boljše odcednosti/osušitve v primerih dolgotrajnega deževja. Plus močvirniška vlaga .
Neki ameriški "recepti" za borovnice v loncih, ali visoki gredi, priporočajo celo do 25% peska v mešanicah s pretežno šotno osnovo.... |
Marec 2009
Vprašanje: kdaj je primerno posaditi sadike – je še čas (5.3.)
| mfranc je napisal/a: | Seveda je še čas, sploh, ker so v loncih, s formirano, kompaktno koreninsko grudo.
Ampak, čimprej, tem bolje , sedaj so že delujoče in jih lahko zmotiš v ritmu, sploh, če ne boš presadil kot se šika |
| mfranc je napisal/a: | Danes sem bil pri gospodu Lavrincu.... Ni kaj, doma sem vzel škarje v roke in rezal .
V bistvu sem porezal še tisto, za kar sem "teoretično" vedel da se "počisti" , ampak kaj, ko pa srce ne da.......
Sicer, čisto malo več sem še pustil, ampak naslednje leto grejo škarje čez, pardon skozi grme brez vsake milosti
Mimogrede, čas za zelene potaknjence je konec junija, začetek julija.
Olesenele potaknjence (tole je iz moje knjige) se jemlje pred vegetacijo, pozimi, nadaljni postopek je malo podoben čuvanju cepičev, nadaljevanje pa je natančno in komplicirano |
| babaco je napisal/a: | Mfranc, pravilno si ukrepal, sicer bi imel ogromno drobiža.
Tudi enoletne poganjke je treba redčiti, pa tam kjer se enoletni poganjek deli v dva vrha enega odstranimo. |
| mfranc je napisal/a: | S pomočjo današnjega razgovora pri g. Lavrincu in z mojimi predhodnimi razmišljanji, sem nekako razčistil z, lahko rečem stereotipom:
borovnic (trsov) se ne sme krajšati!
To se vleče kar skozi precej člankov...... Seveda, ne reže se kot kakšen liguster, ali pušpan, ali kar iz lastnih "estetskih" pogledov - se pa lahko reže če je kakšen trs previsok, kot pri meni napr. ;-) , ko bodo vsak čas dosegli protitočno mrežo! Rez povzroči, kot pri ostalem sadju, rast stranskih poganjkov, ki pa ne dosežejo višine odrezane vertikale, in se bolj "opremijo" z rodnimi brsti.
Američani obirajo (med drugim) borovnice tudi strojno, kar pomeni, da jih stalno krajšajo na določeno višino. |
| orhy je napisal/a: | Oj, mfranc zelo lepo in razumljivo si tole napisal. 
Zdaj pa me zanima še, ali se na enak način obrezuje in redči tudi recimo: rdeči ribez, črni ribez, josto...
Za odgovor najlepša hvala ! :grin: |
| mfranc je napisal/a: | Orhy, nekako si že dobila odgovor . V principu se vse jagodičevje obrezuje enako, to pa pomeni, da se pri tleh (čim nižje) izrezuje star les.
Zgoraj sem v bistvu debatiral bolj o "fazoni" obrezanega grma, kot pa o sicer zelo važnem podatku, kaj se izrezuje. Tudi tega je za lep članek , samo na kratko - pri borovnicah gre ven nad 4 - 5 let star les, vsi poganjki, ki senčijo notranjost grma, veje, ki se križajo, nedorasli/nedozoreli jesenski poganjki itd. |
| mfranc je napisal/a: | No, tampon imenujem spodnjo plast zemlje, ki jo zamenjamo seveda tudi zato, da vanjo rastejo korenine borovnice, je pa predvsem varnostni sloj med koreninami borovnic in obstoječim, starim zemljiščem, kakršno koli pač je. Včasih se je kopalo ziheraških 0,5 do 1,0 m globoko, sedaj precej manj, sploh pa, če konstruiramo dvignjeno gredo. Ki je na nek način znana tudi v vrtnarstvu.
V mislih sem pa imel slučaj, da bi navzkriž nametal debel sloj (brez drugih komponent, npr. gozdne zemlje) smrekovih vej, debeline 2 - 5 cm. Iglice in tanjše vejice bi sprhnele v enem letu, debele veje bi rabile nekaj let. Zato bi lahko nastali zračni žepi/luknje med debelimi vejami. Ne trdim, da je to že avtomatsko smrt za grm , saj tudi iz vsakega kiksa za volanom ne pride do karambola , vendar delamo tako, da smo 100%, da smo vse naredili, kot je treba.
Osebno sem spodaj nametal precej smrekovih vej do debeline 1 cm, pa še to sem mešal (plastil) z: žaganjem, kupljenim lubjem, gozdno zemljo, pa tudi nekaj šote sem privoščil temu sloju.
Ob straneh, torej višje od spodnjega roba korenin, pa bi veje uporabil v res manjši količini, pa še to tanjše, in narezane na krajše kose. Tu pride v poštev žaganje, ki se bo enakomerno posedalo s celo gredo, in v letu, dveh "strohnelo" v humus.
Ampak, govoriva o obodu grede, okrog korenin pa le daj kvalitetnejši material; reciva 1/3 šote, 1/3 gozdne zemlje, 1/3 drobnih lesnih odpadkov (žaganja) |
Maj 2009
Problem: borovnice odmetavajo liste, poganjki se sušijo - konec maja:
| mfranc je napisal/a: | Lahko bi bil problem dve pesti gnojila v loncu in niti ne vem kako popraviti..... Če še ni stopljen, odstraniti sloj zemlje z gnojilom.
Škropljenje z Agrosteminom, ki je napram Protifertu popolnoma nevtralen.
Vročina v loncih, če niso zasenčeni. (Jaz imam paradižnikove lonce zasenčene s stiropor ploščami). Letos še nisem zasenčil borovnic, in se mi zdi, da ima ena sorta rahlo posmojene liste. Pri naslednji "pripeki" gredo senčila obvezno gor.
Se splača poklicati; še bolje vzeti vzorce s sabo v Ljubljano. Kržič, ki ima vrtnarijo in g. Lavrinc, sta pravi naslov.
Za rabbit borovnice sem pred leti izvedel mimogrede. V Ameriki tretja vrsta borovnic, velikost drevja, do sedaj ni bila zanimiva za vzgojo (se je pa raziskovala možnost uporabe). Vidim, da se že dobijo kultivarji. Še vedno (na spodnjem linku ) velik grm, višine 4,5 m, širine 3 m.
Boš v jesen dal "raport"
http://aggie-horticulture.tamu.edu/extension/fruit/blueberry/blueberries.html |
Junij 2009
| mfranc je napisal/a: | Pravzaprav vsem toplo priporočam nekakšno protitočno zaščito. Sicer ima pri nas, na našem koncu toča mlade, vendar napovedi o čedalje pogostejših nevihtah niso obetajoče za nikogar .
Tole je današnji posnetek mojih dveh grmičev sorte Duke. Do predlani (maja) sta bila grma popolnoma enake velikosti, nakar je skoraj horizontalno leteča toča prvi grm v vrsti (levi) dobesedno ogulila. Res pa je bila izredno velika in gosta toča (mogoče nas čaka še hujša ).
Po mnenju strokovnjaka, naj bi borovnica rabila štiri leta, da si opomore. V moje primeru ni šans, ko pa večji grm na desni naredi vsako leto močnejše poganjke. Lepo se vidi, koliko debelejši so trsi desnega grma.
Vsekakor se mi zdi škoda lepih grmov, konec koncev, pri rodnih (vsaj povprečno) se tudi finančno izplača zaščita.
Jernej, par dni nazaj sem imel malo "čveka" z g. Lavrincem, pravi, da pri vsakem škropljenju borovnic doda tudi foliarno gnojilo, kar v predpisani koncentraciji. Tudi tvojim mladoletnicam ne bi škodilo. |
| babaco je napisal/a: | Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha - 2 fotografiji[/url]
No, pa so borovnice začele z zorenjem, prva kot vedno je Blueta. |
| mfranc je napisal/a: | Evo, babaco, tvoj lanski raport - 15. junij 2008
Torej, letos en teden prej, kot lani!
| babaco je napisal/a: |
Zgodnje sorte so začele zoreti. |
Tudi mi bomo začeli zobati sorto Duke čez nekaj dni.
Saj ne, da nisem vesel zgodnjih borovničk , bolj je problem, ker zelo poznih skoraj ne bo več . Ki se zavlečejo v jesen.
Če primerjam s podatki spodaj (na brzino posneto z interneta) -
Bo Duke dozorel sredi junija, torej dva tedna prej; Coville pa prej kot konec meseca, torej cca tri tedne prej.
Tudi Chandler bo dozoreval bistveno prej kot so podatki....
Najpogostejše sorte
'Duke': Rast grma je bujna in pokončna, plodovi dozorijo Že konec junija. Okus je skladen in blag.
'Bluecrop': Rast grma je bujna in odprta, poganjki so zelo dolgi, sodi med srednje pozne sorte, ki zorijo v začetku julija.
'Elliott': Grm je srednje visoke in pokončne rasti, plodovi dozorijo šele v začetku avgusta. Plodovi te borovnice so rahlo kislega okusa.
'Coville': Rast grma je bujna, poganjki izraščajo izrazito pokončno. Zori pozno, od sredine julija naprej. Plodovi so skladnega sladko kislega okusa.
'Blueray': Grm je visok, srednje bujen, plodovi dozorijo v začetku julija. Plodovi so kiselkasto sladkega okusa.
'Berkeley': Razvije visok, močan in razprt grm. Dozori srednje zgodaj in je občutljiva za zimsko pozebo. Plodovi so sladkega okusa, z blago kislino.
'Herbert': Grm je močan, pokončen in razprt. Plodovi so kiselkastega okusa in zorijo od julija naprej. Sorta je občutljiva na nizke temperature.
'Dixi': Rast grma je srednje bujna do bujna, odprta. Plodovi dozorijo v drugi polovici julija.
'Brigitta': Novejša sorta z bujno in pokončno rastjo. Pozno zoreča sorta.
'Nelson': Sorta s pokončno bujno rastjo. Srednje pozna sorta. Primerna za hladnejša področja. Plod ima usklajen sladko kisel okus. |
Julij 2009
| mfranc je napisal/a: | Če primerjam "naše" borovnice, kar se okusa tiče, so rangirane tudi po času zorenja, torej:
- Duke ima najbolj prazen okus, kar pomeni, da ni tistega žlahtnega, harmoničnega, sladkokislega okusa kot jih imajo poznejše sorte.
Absolutno pa je okus povezan tudi s soncem in toploto, torej te dni je vse skupaj ena mizerija
- BlueCrop je že kar nekaj boljši kot Duke,
- Coville pa je en velik skok pred obema, zelo kompleten, poln, aromatičen okus, pri nas bi familija kar preskočila obe predhodni sorti .
Če bi govoril o "slabosti" te sorte, dozoreva izrazito neenakomerno, tako da so na istem grozdu že zrele debele jagode ob totalno drobnih, zelenih. Recimo, da je to bolj lepotna napaka. Težko bo narediti kako lepo fotko zrelega grozda ........
Tudi zato, ker so se dva dni nazaj od nekje pritepli kosi (kakih deset kosov jih je ). Zanimivo, vsaj mesec, dva jih ni bilo, izgleda, da so res pravi potepuhi. Sem pa že lani sklenil, da borovnic ne bom ščitil, ker jih je dovolj za domače kose in za nas....
Ampak, ti butasti ptiči igrajo svojo igro - tako že pobirajo zrele jagode sorte Coville, in............pobrali so že tistih nekaj jagod sorte Chandler . Kaj naj rečem, pravi gurmani in gospodje, tudi po tleh ne pobirajo jagod, samo sveže jim grejo v r.. .
Da se zrele jagode najrajši ločijo od peclja, absolutno drži, z redkimi izjemami.
Seveda pa, kot vedno, govorim o svojih izkušnjah - z naše farme |
Oktober 2009
| mfranc je napisal/a: | Ja, današnje slike, sveže pečene :P
Kupil sem pa eno Chandler sadiko; ena (od dveh) mi je namreč šla v maloro :( . Letos, sredina/konec poletja mi je neznana, nikoli videna živalca razrila grede z borovnicami, tako, da so zgledale kot švicarski sir.
Korenin se ni masovno lotila, čeprav je bilo vse razrito, pri mladih sadikah, Chandler, pa izgleda, da je bilo tega "tretiranja" preveč.... .
Aurora sorte ne poznam, jo imaš ti? Tule govorijo o njej zelo pozitivno, še nekje drugje navajajo, da zori celo teden do 10 dni pozneje kot Elliott...
http://www.fallcreeknursery.com/Commercial/VarietyChart/index.htm
[img]http://www.shrani.si/f/2N/mg/eZdIxht/picture-0091b.jpg[/im[g] |
November 2009
| mfranc je napisal/a: | Zadnjič sem imel zanimiv razgovor z g. Lavrincem. Med drugim je omenil kot zanimivo in perspektivno sorto ravno Ozarkblue. Kot razmišljajoč pridelovalec ameriških borovnic je zelo zainteresiran za sorte z recimo najmanj težav v naši klimi. V praksi ugotavlja, da sorte, ki so bile vzgojene za bolj severno klimo, ne prenašajo najbolj toplotne udare zadnjih let. Sploh nizke temperature ponoči in visoke podnevi, kot so bile letos...
Približno na to temo smo že debatirali v forumu brusnice, ki tudi ne ljubijo visokih temperatur.
Zanimivo, tudi Američani so rabili kar nekaj let, da so ugotovili vsestransko prilagodljivost te sorte. Na vsa klimatska področja. Vzgojena je bila namreč za južni del Amerike in so jo sprva sadili samo na jugu, sedaj pa ugotavljajo, da se izredno lepo obnese tudi v severnih področjih, ker je zelo odporna tudi na nizke temperature.
To je sorta, ki bi si jo lahko privoščili tudi naši Primorci
Jo bom imel na očeh , zaenkrat pa ostanem pri Aurori, čeprav še ni čisto v nulo preizkušena....
Aurora je kljub temu bistveno bolj pozna kot Ozarkblue. Na žalost tudi Američani niso najbolj precizni pri izrazoslovju, vendar pravilno rangiranje po zorenju je:
Ozarkblue je pozna sorta (late). V tem rangu imam že sorto Chandler.
Aurora je zelo pozna sorta (very late). Najbolj znana iz tega ranga je Elliott, pa še nekaj poznejših je......
Podatki vzgojiteljev za čas zorenja in medsebojna razmerja posameznih sort so pa res "dramatično" različni, odvisno od klime, zemlje, vzgoje.... .
Tako npr. za razmerje Elliott/Aurora - večina podatkov gre v smer, da je Aurora teden do deset dni poznejša kot Elliott, najde se tudi podatek, da sta približno enaki, pa Elliot malo poznejši
Od Ozarkblue naj bi bila Aurora nekje dva tedna, do max. mesec dni poznejša...
http://www.fallcreeknursery.com/Nursery/FruitingSeasonChart.htm |
| mfranc je napisal/a: | Tele pol sončne dni sem izkoristil za posaditev dveh novih ameriških borovnic. Šle so na mesto, ki jim je bilo pred nekaj leti že rezervirano, pa se mi takrat ni dalo "komplicirati" z izkopom in malo "zahtevno" pripravo prsti za borovnice. V bistvu, kot vedno, je sedaj odločitev padla zaradi več faktorjev, kot npr;
- obstoječe sadike Goji berry so s svojo "pojavnostjo" zelo odstopale od grmov Lonicere (majske jagode), s katerimi sem oblikoval strjeno vrsto ob gredicah. Goji se je preselil k obstoječi špalirni konstrukciji, in ga bom poskusil vzgajati v ploščati obliki, kot npr. tako rastoči grmi (malina robida, itd).
- iskal in dobil sem res pozno sorto borovnic, ki bo podaljšala sezono za dva tedna in več.
Zadnjič sva z g. Lavrincem malo debatirala o tem, zakaj se ljudje ne odločajo za vzgojo ameriških borovnic. Ker;
+
- tržna cena borovnic je zelo "stimulativna" praktično se jih ispod € 10 za kilogram ne dobi (me zanima ali ima tako ceno še kak sadež, ki se ga da vzgajati pri nas ?). Sva malo kalkulirala - investicija se povrne že pri 1 - 2 kilograma plodov na grm!
- borovnice (tudi domače) so sadež, ki vsebuje veliko več antioksidantov kot ostalo sadje, med redkimi izjemami je aronija in goji berry
- am. borovnico še vedno ni potrebno toliko tretirati z kemijo, kot ostale vrste jagodičja. Seveda, več skrbi in zaščite imajo "velevzgojitelji", kot z vsako monokulturo.
- klima je pri nas skoraj idealna, dobijo pa se tudi sorte za primorsko klimo, ali pa čisto severno klimo.
Je pa v začetku, pri sajenju,
- ? z njo bistveno več dela z pripravo terena in pripravo ustrezne mešanice substrata, kot s katero koli drugo rastlino (približajo se rododendroni)
In je pošteno opravljeno delo predpogoj za uspešno rast borovnic, kdor misli, da se da kaj pogoljufati in delati po domače, ta bo lahko samo gledal, kako mu borovnice iz leta v leto hirajo.... .
Sajenje: za dve sadiki sem namenil prostor 2 x 1 m, razdalja 1 m med sadikami je kar primerna, ne glede na to da so med sortami dokajšne razlike v rasti; manj kot meter (0,8 - 0,9 m) pa je že skoraj preveč gosta, manj zračni grmi, manj sonca, več možnosti za bolezni. Izjema je ravno takale saditev v paru, medtem pa ko ene same borovnice ne priporočajo - bolje rastejo v grupi.
Odločil sem se za ti. visoko gredo, ki je vedno bolj popularna - praksa kaže, da so borovnice zelo občutljive za stalno močo - vlaga da, ne pa "noge" v vodi. Kot primer, profesionalci na Lj. barju jih imajo na dvignjenih gredah, obenem pa še vzdržujejo odvodne kanale (vzporedno z vrstami borovnic) za siguren odtok talne/viška vode.
Višina grede variira, "ta prave" so 0,4, 0,5 m, se mi pa zdi, da je 20 - 40 cm čisto zadosti za teren, kjer ni izrazite površinske vode.
Celo za zelo propusten teren bi priporočil 10 - 20 cm povišano gredo, bolje da se voda odteka na okoliški teren kot obratno. Kar se lahko zgodi ob ev. posedanju grede, kot posledica premalo potlačene zemlje in "izginjanja", mineralizacije organske snovi.
V praksi sem to videl pri prijazni vrtnarici na dolenjskem, kjer sem pofotkal tisto čudovito bugenvilejo. Borovnice so cca 10 cm nižje od terena, sem ji pa pozabil povedati, da se da grme fino, previdno potegniti ven in v luknjo dodati kisli substrat. Borovnice imajo zelo kompaktno koreninsko grudo, ki se ne razleti kar tako.
Sicer sem pa tako uspešno presajal odrasle azaleje, ki tudi držijo zelo kompaktno koreninsko grudo.
Uporabljeni materiali;
To je že moje tretje sajenje borovnic, poskušal sem najti nekako zdrave kompromise pri uporabljenih materialih, v smislu čim manj dela, čim ceneje, pa vendar z maksimalno dobrimi pogoji za pravilno, zdravo, hitro rast grmov. Nekaj sem našel doma, žaganje (6 vreč po 70 l) je še vedno zastonj.....
Kupil sem dve bale bele šote, 250 l, štiri vreče lubja (70 l, najcenejše za mulč), dve vreče kremenčevega peska po 40 kg.
Opis posameznih slojev, od spodaj navzgor, kot so označene na prečnem prerezu:
(1). Uporabil sem gornji sloj izkopane, zelo humozne zemlje, z dodatkom cca 1/4 vreče šote, 1 vreča žaganja, pol vreče peska, 300 gr žvepla. Žveplo za zakisanje "normalne" vrtne zemlje.
- Lahko bi bila katera koli mešanica zemlje, recimo gozdne (iglasti gozd ali vresje) in organskega materiala, razni deli iglavcev. Razmerje 50/50 je čisto OK.
(2). Domači kisli kompost (z veliko šote) - pripravljen za azaleje, 1 vreča lubja, 1 vreča žaganja, pol vreče peska.
(3). 1/2 vreče šote, 1 vreča lubja, 1 vreča žaganja, 1/2 vreče peska.
- Za plasti 2+3 bi se lahko izdelal enovit sloj in uporabila tudi drugačna razmerja; npr, 30% gozdne zemlje, 40% iglavcev, 30% šote.
(4). Za neposredno okolje sadike ne varčevati!: 1/2 vreče šote = 125 l, 1/2 vreče substrata za azaleje = 10 litrov; 1/2 vreče peska. Ev. dodatek bi bilo žaganje 20 - 30%
Preverjeno, moje borovnice, posajene v čisto šoto so v enem letu naredile 1,0 do 1,5 m dolge poganjke! Torej maksimalno dober "štartni/rastni" substrat za prvi dve leti, potem se pa lahko (ko korenine pridejo do skromnejših plasti) rast umiri. Mislim, da se da tako malo pospešiti polno rodnost borovnice, ki naj bi nastopila nekje pri 6 - 10 letih.
(5). koreninska gruda: pri vseh variantah je fino, da je pod njo cca 10 - 20 cm najboljšega materiala
Nekaj podrobnosti:
- Robove/stene jame in delno dno sem ločil od zemljišča z trakom folije za ribnike, široke cca 0,5 m. Pred leti sem uporabil vrtnarsko prozorno folijo (tisto rahlo rumenozeleno, odporno proti UV žarkom) zaradi debeline sem jo zložil v tri plasti in še sedaj je ista!
- na dno izkopane jame sem potrosil 300 gr žvepla in nekaj peska, ter rahlo podkopal. Žveplo kot preventiva proti udaru talne vode iz spodnjih slojev, ter pesek za boljšo prepustnost. Pozor, žveplo ne sme priti v neposredni stik s koreninami!
- priporoča se dodajanje dušika v lesno maso, za pravilno razkrajanje lesne mase (drugače je dušik odvzet rastlinam); na 10 kg lubja, žaganja, iglic, vejevja, sem dodal 0,5 kg amonsulfata - to je počasi delujoči dušik, zasilni izhod je uporaba Ureje, rabi se je pol manj, je pa hitro delujoča in ni optimalna rešitev.
V sloj/substrat št. (4) nisem dodal dušikovih gnojil, ni potrebno, lahko bi celo (ob visokih temp.) povzročil škodljivo zimsko rast rastline.
- mešanje različnih materialov sem izvajal s "šaflomatom" (kot se je včasih ročno mešal beton), dva do trikrat vsak sloj.
- da se substrat ne bo preveč posedel preko zime, se splača material, nametan na gredo sproti močiti in tlačiti. sploh okrog koreninske grude, da ne bi pozimi ostala "na suhem". Pa previdno.
Porabil sem:
- približno 1 1/4 bale šote, brez domačega komposta bi jo 1,5 do dve bale
- pol vreče substrata za azaleje
- dve vreči peska
- dve vreči lubja
- štiri vreče žaganja
Nekaj mešanice je ostalo, za spomladansko dodelavo.
prečni prerez grede
težaško delo je končano....
del porabljenih "komponent"
domači kisli kompost je prišel ravno v prave roke
začasna forma, do spomladi, ko se bo greda še posedla, potem dokončanje
14. 08. 2010 Devet mesecev pozneje
Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha |
December 2009
| mfranc je napisal/a: | Noro vreme za severnjaške rože, čeprav am. borovnica ni čisto severnjaška
Tudi sam sem malo skontroliral stanje borovnic glede prezgodnjega odganjanja. Zaenkrat še ni panike, čakam pa suh dan, da pošpricam z bakrom.
Ima pa sorta Bluecrop en napol odprt cvet, čisto na vrhu poganjka, pa ne bo kruha iz te moke
Bolj bo problem z Lonicero Kamtschtico ..... |
| mfranc je napisal/a: | --------------------------------------------------------------------------------------------------
Objavljeno: 16 Nov 2009 20:09
| mfranc je napisal/a: | | - Za plasti 3+4 bi se lahko izdelal enovit sloj in uporabila tudi drugačna razmerja; npr, 30% gozdne zemlje, 40% iglavcev, 30% šote. |
V tem postu zgoraj se mi je zgodila neljuba, vsebinska napaka
- ne plasti 3 + 4, ampak za plasti 2 in 3 se lahko uporabi isti material...
že popravljeno |
Nazadnje urejal/a muha 07 Jan 2019 06:54; skupaj popravljeno 2 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30
Prispevkov: 19309
Kraj: Medvode-okolica 420 m nv
|
| Objavljeno: 12 Jun 2013 13:20 Naslov sporočila: |
|
|
Marec 2010
| mfranc je napisal/a: | No, borovničevci , ste že obrezali grme?
Jaz sem začel šele danes - včeraj je bil še sneg na gredah....
Sicer danes bolj opazoval, jutri pa zares; ampak že vidim da se bom moral "ornk" razjeziti na grmičke za rigorozno krajšanje...... , drugače bojo spet premalo "razredčeni" . |
| Igy je napisal/a: | | Včeraj sem si nabavil tudi sadiko borovnice in šipka , ki ju bom posadil skupajv normalno zemljo. Da vidimo, kako deluje simbioza. |
| mfranc je napisal/a: | Igy, sploh ni problem saditi jih v normalno zemljo - sem jih že precej videl tako posajenih
Te zanima, kako so rastle
LP |
| Igy je napisal/a: | Ja tudi jaz sem jih na začetku sadil same v normalno zemljo in so mi propadle.
Tu pa gre za simbiozo, in naj bi zato dobro uspevale. |
| ferdo36 je napisal/a: | | V normalni zemlji pH 6,5-7 a.borovnica ne bo upevala iz preprostega razloga.Prehrana borovnice je vezana na mikorizne gljive,ki uspevajo v kislih pogojih pri pH 3,5-4,5(približno). |
| babaco je napisal/a: | Pozdravljen ferdo 36.
Doma imam posajene sorte Blueta, Sierra, Duke in Chandler.
Katero zgodnjo sorto bi tule lahko dodal ? |
| ferdo36 je napisal/a: | | Babaco pridite k meni,saj veste kam, pa bova pogledala,kaj bi bilo primerno.Npr.Draper,Blueheaven,Herma itd. |
| ferdo36 je napisal/a: | Ne kupujte mačka v žaklju,to pomeni ,če ni deklaracije ali sorte je lahko katera koli dobra ali slaba sorta.Nakatere drobnejše sorte se lažje ukoreninjajo zato so tudi cenejše in za neizkušene bolj privlačne.Poleg ostalega zahtevajte tudi navodila za sajenje.V teh centrih sosadike običajno tudi preforsirane in mnogokrat premlade za takojšnje sajenje na stalno mesto.Praviloma se sadi samo triletne sadike.Ko začnejo cveteti moramo prvo leto potrgati večino cvetov.
Želim vsem borovničarjem mnogo uspeha! |
| vida je napisal/a: | | Imam še eno prosto mesto za ameriško borovnico, prosim za pomoč pri izbiri. Želim si čim kasnejšo sorto, odporno na mraz, okus je tudi važen, pa seveda obilnost pridelka, velikost jagod pa ni važna katera sorta bi to lahko bila in kje v okolici Lj jo dobim? :grin: |
| ferdo36 je napisal/a: | Takšne sadike lahko dobite pri meni.Imam kar nekaj izbire.
Najbolje,da me pokličete na 041 745 777 im se dogovorimo. |
April 2010
| vida je napisal/a: | | babaco je napisal/a: | | Jaz sem od danes bogatejši za sorto Draper. |
Kakšne pa so kaj značilnosti te sorte? |
| ferdo36 je napisal/a: | Morda lahko odgovorim Vidi jaz,ker je Babaco dobil DRAPER pri meni.
Draper je po podatkih Univerze v Michigenu najboljša sorta am.borovnic do sedaj.Je zgodnja med Duke in Bluecrop, debela ,zelo rodna,visoka cca 2m in odporna na bolezni.Po mojih izkušnjah pa na primarno monilijo ni posebno odporna,vendar,če je večina res je to odlična zgodnja sorta. |
| babaco je napisal/a: | Orhy, sem si premislil.
Mfranc, a imaš sorto Draper ?
Jaz sem vseh osem sadik nabavil pri Ferdotu 36 in mi ob relativno mali oskrbi odlično uspevajo. Posajene so celo na severni strani hiše, kjer so precej v senci. |
| ferdo36 je napisal/a: | Vida pozdrav!
Barjanska zemja je v redu,če je dovolj kisla,kar ugotovite po revnem rastlinju okoli krtin.Svetujem obvezno mešanje z litvansko šoto(rumena vreča) in tudi z žaganjem.Dodaste lahko tudi iglice in celo narezane smrekove veje.Ob sajenju dodajte ustrezno gnojilo.Priporočam tudi ekološka foliarna gnojila iz morskih alg npr.:agrostemin,agrovit,aminovital,bio plantella vita,protifert lmw itd.
Vse to so naravna sredstva in jih priporočam tudi za druge rastline kadar
zaostajajo v rasti,cvetenju ali rodnosti. |
| mfranc je napisal/a: | emkey, se ti splača tole dilemo "razpucati" , ker če ni pH dovolj nizek........ .
Drugače pa, za večino nas je še vedno najcenejše smrekovo žaganje za vzdrževanje nizkega pH in organskega gnojenja.
Če si že posadil, je verjetno prepozno za tretiranje z zelo učinkovitim žveplenim prahom, mislim da je varianta uporaba/zalivanje zelene galice (železov sulfat) ki ni tako agresivna; ali pa tekoče železo.
Vendar - pri komaj posajenih sadikah - tole bi bolj vedel povedati ferdo36. |
| ferdo36 je napisal/a: | Mfranc pravilno razmišljate.Jaz bi sadike še enkrat posadil (oz.presadil)
tako,da bi substrat pomešal z žveplom,na vrhu pa dodal čisto šoto in na to postavil sadiko ter jo zasul.Sadite tako kot predlaga Mfranc na eni od prejšnjih strani.Splača se ga poslušati,ker se zelo poglobi v problem in
in išče nasvete od vseh strani.
Lep pozdrav vsem,ki imate radi te lepe rastline! |
| ferdo36 je napisal/a: | Pozdravljeni borovničarji!
Ne želim vas strašiti, vendar to aprilsko vreme je kot nalašč za razvoj
borovničeve monilije,ki je najhujša bolezen borovnic.Danes sem v nasadu
našel apotecije(gobice) monilije.Uniči lahko tudi do 80% pridelka.Ker gobic
verjetno ne boste našli,bodite pozorni na mlade,letošnje poganjke, ko bodo dolgi 5-15 cm.Naenkrat se povesijo in takoj počrnijo,kot bi pozebli.
Vse take poganjke je potrebno takoj potrgati in uničiti (skuriti).To je
primarna okužba.Če nismo dosledni nam čebele trose raznašajo v
cvetove in imamo sekundarno okužbo,ki se kaže v odpadanju nedozorelih
jagod.Trosi lahko letijo več kilometrov daleč.
Upam,da je moje svarilo odveč.Več lahko izveste,če kliknete:Monilinia
Vaccinium corynbosi!
Lep pozdrav! |
| ferdo36 je napisal/a: | Pozdravljena DODO
Po toči je nujno tretirati grme s fungicidi npr. cuprablau ali kakšen drugi
bakrov pripravek,ki je dovoljen v ekološki pridelavi.Za borovnice je registriran CHAMPION.
Še dodatni nasvet:potrgajte večji del cvetov,da bo rastlina razbremanjena
in si bo hitreje opomogla ter vam bo za to hvaležnost pokazala v naslednjih letih.
Lp. |
Vprašanje: kdaj je najboljši čas za saditev borovnic?
| ferdo36 je napisal/a: | Borovnice je najbolje saditi v jeseni, od odpadanja listov do zmrzali.
S tem pridobite eno leto do polne rodnosti.Lahko pa jih sadite tudi spomladi, tam do cvetenja,če imajo celo koreninsko grudo.V tem primeru je potrebno potrgati vse cvetove.Sadike v tem primeru potrebujejo nekaj več nege(zalivanje,zastiranje.....)
Mnogo uspeha vam želim! |
| mfranc je napisal/a: | Borovnice se iz veliko razlogov splača zaščititi pred točo; ta zaščita se lahko združi z zaščito pred ptiči, ni pa nujno.
Meni je toča, ampak res huda, pred leti prvo borovničko v vrsti skoraj ogulila . Ostala je polovička grma, in sem moral poganjke z žico vezati na stran, kjer jih ni bilo (šment, točno na severni strani jih je odstrelilo, tja pa nobena rastlina ne raste bogvekaj ), da sem formiral obliko grma. Lani, tretje leto si je toliko opomogla, da je spet normalno naredila lepe, nove poganjke. Letos izgleda, bo ujela v rasti ostale grme.
"Načeloma" se lahko rastline sadijo celo leto, če le imajo npr. v loncu lepo, kompaktno koreninsko grudo - in če uspete to grudo nepoškodovano "fiksirati" na novo rastišče.
Sajenje borovničk - sedajle bi še šlo, pozneje se lahko pojavijo težave zaradi posedanja substrata okrog koreninske grude - nobena rastlina pa nima rada motenj okrog korenin v rastni dobi, borovnice pa zaradi specifičnih korenin še toliko manj. |
| ferdo36 je napisal/a: | Sorto Goldtraube in Hardiblue imam v kolekciji.Goldtraude je nemška selekcija srednje debela in temnejša,okus pa tudi nekaj srednjega.Skratka nič posebnega.Hardiblue pa ima samo eno prednost
insicer,raste tudi v nekoliko slabših pogojih tudi v delno glinenih tleh.
Sadike iz trgovskih centrov so praviloma srednje plodne in se lažje ukoreninjajo ter so zato cenejše.Plemenitejše sorte npr.Spartan pa se težko ukoreninijo in zato jih skoraj ni na tržišču.Sorta Grover pa je
neuveljavljena,malo znana sorta,vzroka pa ne poznam.Zavsako sorto
vam lahko povem nekaj pozitivnih in nekaj negativnih lastnosti.
Svetujem pa vsem,da sadike kupujejo pri vzgojiteljih,ne pa pri preprodajalcih oz. v velecentrih, kjer jim gre samo promet (denar). |
| ferdo36 je napisal/a: | Pozdravljen Franc!
Na žalost imam samo 2 Hardy blue,ki jih rabim za obvezno kolekcijo.
Bom pa spomladi poskusil razmnožiti vsaj nekaj sadik.To pa pomeni še tri leta do začetka rodnosti.
Goldtaube pa je res neumirjena sorta in ima kar nekaj sestrskih sort,ki jih različno imenujejo po Evropi npr.Herma 1, Herma 2, Ama in verjetno še katera.Vse se odlikujejo po veliki rodnosti,srednje debeline ,šibkim poprhom in medlim sladkim akusom. |
Maj 2010
Vprašanje: kdaj je najboljši čas za razmnoževanje borovnic s potaknjenci
| ferdo36 je napisal/a: | Pri Založbi Kmečki glas je l.1985 izšla brošura:Razmnoževanje sadnih rastlin.Ne vem,če se še dobi vendar izplača se povprašati.Opozarjam vas,darazmnoževanje Am.borovnic ni enostavno.Še najlažje je s pogrobanjem ali s koreninskimi poganjki (če so?).
Mnogo uspeha vam želim! |
| ferdo36 je napisal/a: | | Bolje bi bilo,ko bi dal polivinil samo po robovih,ker se luknje lahko zamašijo.Mislim,da so mreže proti voluharjem nepotrebne,ker se loti borovnic samo v skrajni stiski.Borovnice morajo biti posajene visoko,nad nivojem,zato jih dvignite in zasujte z mokro šoto in iglicami ali žaganjem.Za boljšo rast jih pognojite,trikrat na 14 dni,z amonsulfatom,vsakokrat po 5-8dag.Pomnite:nikoli suhe in nikoli v vodi! |
| babaco je napisal/a: | Jaz sem borovnice včeraj pognojil z amonsulfatom, to bom ponovil še dvakrat v dvotedenskih presledkih. Včeraj sem jih tudi poškropil z biotičnim pripravkom Serenade WP za preprečevanje okužbe z monilijo. Ja, nekako je cel teden napovedano dež-sonce.
Blueta in Sierra že cvetita, Duke, Chandler in Draper pa še cincajo. |
| mfranc je napisal/a: | | davor je napisal/a: | Da naprej povem... moja mama ima doma posajene 4 borovnice, ki niso v 2 letih zrasle nič. Plodov je bilo na grmu 5-10 čez sezono. Pa sem malo pogledal po forumu in našel koristne novice in se odločil da uredim kot je treba. Zdi se mi pa da ni pravi čas za to moje dejanje ker trenutno bi naj rasle. Je pa res da jih nisem mogel več gledati v bazični zemlji in še voluharji so zelo nagajali.
No in sem danes začel z izkopom in nastalo je naslednje....
tu so prej rasle borovnice (bazična zemlja).. no seveda to ni končna velikost, tu sem izkopal komaj 2.
kot je bilo opisano prej na forumu sem dal polivinil ki sem ga spodaj preluknjal za odtekanje vode, so pa pod polivinilom tudi razbiti koščki stekla zaradi dodatne zaščite pred voluharjem.
nabavil sem rusko kislo šoto ph 3,5-4 v balah ki jo prodajajo v Kaliji. Borovnice sem dal še v mrežice spet za zaščito pred voluharjem. Na koncu sem še pognojil z gnojilom ki ga je predlagala prodajalka. Na gnojilu piše specialno gnojilo za am. borovnice, za zdrav plof AGROLIT. Vsaki borovnici sem dal eno pest tega gnojila.
Za zaključni del še mislim zgoraj dodati plast iglic.
Prosim za komentarje in kritike. |
Ravno danes sem jih dobil okrog ušes (še dobro da po telefonu ) od znanca, kateremu sem pred dvemi leti šenkal nekaj grmov borovnic....
Približno takole:
> kakšne stare, zanič grme si mi pa dal!, sedajle komaj malo poganjajo - vse skupaj je zanič; samo ena mlada, ki sem jo lani dobil dela dobro!!! Fuj!
Bom še nekaj mladih vzel, ki dobro delajo<
Pa ravno tega sem se bal, da pridejo v roke komu, ki mu jih bo uspelo v parih letih "fentati"
Zatečeno stanje pri njemu pred leti, kljub šminkerskim dodatkom substrata - ne pa izpolnjeni moji pogoji:
- grmi posajeni preveč skupaj, cca 50, 60 cm, pa še zelo osenčeni z rastlinami na južni strani
- preplitva luknja in pregloboko posajene borovnice
- preozka luknja
Dobesedno klasika za umiranje na obroke borovnic; mlada sadika z malo koreninsko grudo delo takoooo dobro , ko pa korenine prerastejo substrat je konec zajebancije .
Davor, če si tole vzel kot krizno reševanje borovnic pred poginom, pogojno v redu , sicer pa ti toplo priporočam korekcije takoj jeseni. Sedajle res ni čas za to delo...če boš sesul korenisko grudo, bo hudo.
Glede na slike - dimenzijska razmerja pač malo ugibam:
- preveč skupaj; tole niti približno ni meter, niti minimum recimo 80 cm?
- pregloboko posajene; ko se bo nasuti teren še posedel, plus izgorevanje organskih snovi, bodo v luknji
- naluknjana folija; upam da si bil tu bolj korajžen kot pri lopati in krampu , če se luknje zamašijo bodo borovnice plavale v talni vodi
- tudi za gnojenje ni čas takoj pri sajenju in v tem času, upam da nisi pretiraval
Seveda ti želim da ti bo operacija uspela, brez tistega drugega dela stavka, dolgoročno boš moral še kaj dodelati.
LP |
| babaco je napisal/a: | | Nič hudega, če so borovnice malo v senci. Jaz jih imam na severni strani hiše, kjer je sonce samo dopoldne, pa odlično uspevajo. Morda so le malo manj sladke. |
| mfranc je napisal/a: | | davor je napisal/a: | Glede gnojila mislim da bo to dobro ki imam. Ali se motim?
NPK(Mg) 7-15-20 (3) z mikrohranili: Dušik 7% ( v amonijevi obliki 60% v nitratni obliki 40%; fosfor kot P20 15%; Kalij kot K1O 20%, vodotopen; MAgnezij kot MgO 3%, Mikrohranila: Bor, Železo, Mangan, Cink |
Ne tole gnojilo pa čisto nič ne paše borovnicam, pač pa kakemu sadnemu drevju, ker je
- neuporabno razmerje NPK, sedajle rabi borovnica samo N - dušik, najbolje tistega, ki ga gori omenja babaco, to je amonsulfat, z malo daljšim delovanjem, predvsem pa je kislo gnojilo.
Profesionalci dodajajo PK gnojila pred zimo, pa še to zopet specialno, kislo.
Kakšna zapadna, poznopopoldanska senca bi res mogoče celo koristila pri poletni vročini - ameriška borovnica pa je za razliko od naše evropske (tudi američani jo imajo) zelo hvaležna za sonce, čeprav recimo delna polsenca še vedno štima; v okvirih rastlinske fizike - več sonca, bolj sladki plodovi
Borovničke se po mojem mnenju (kar smo že debatirali), zelo splača gojiti, ne glede na trenutne ali bodoče cene sadežev, je tudi vsakoletno vzdrževanje grmov relativno enostavno v primerjavi z drugimi sadnimi drevesi, ljubiteljska vzgoja zahteva manj škropljenja kot večina jagodičevja, če se samo spomnim na jagode in recimo kosmulje....
Samo tale štart, priprava terena in saditev, ne pozna bližnjic in malih trikov .
Lahko so zviti Grki na......i evropske lene birokrate za 300 milijard € (in nas Slovence za skoraj 400 milijonov € - borovnice se ne dajo okol prinesti :grin: |
| ferdo36 je napisal/a: | Gnojilo za borovnice,ki ste ga kupili v Kalii je že v redu,vendar ne sedaj.To gnojilo se dodaja jeseni po odpadanju listja in pred zmrzaljo.To gnojilo lahko uporabite tudi kot založno pomešano s šoto pod grmom.Pazite pa,da korenine ne pridejo direktno na gnojilo.Po sajenju pa uporabite Amonsulfat 3x po majhno pest npr. 1.,15.,30, maja.Pazite,a ne boste pretiravali z gnojenjem,ker je borovnica skromna rastlina in ne prenaša pregnojenja.Namesto mineralnega gnojila lahko uporabite kompost in različne poparke npr.koprivo.Pri borovnici zagotavlja uspeh samo pravilna saditev in voda (nikoli suha in nikili v vodi!).
Mnogo uspeha želim vsem,ki boste sadili v jeseni,sedaj je že tako prepozno. |
| ferdo36 je napisal/a: | Za nekaj sadik je najboljše pogrobati lanski poganjek,ki se skoraj zagotovo ukorenini.Zelene potaknjence pa se dela v juniju,ko so letošnji poganjki delno oleseneli,se še ne lomijo,se pa težko upogibajo.Čas jemanja potaknjencev je izredno pomemben.Potem pa naprej,kot je opisal Zvone.Potaknjence se močno zalije in za 4 tedne neprodušno pokrije s plastiko ali odrezanimi steklenicemi od radenske,če imate posamezne potaknjence.Pazite na senčenje,ker jih direktno sonce sežge!Po 4 tednih začnete potaknjence postopno utrjevati tako,da jih ob oblačnem vremenu odkrivate vsak dan malo dalj.Če ste delali vse prav,je 50% izplen že velik uspeh.
Želim vam obilo uspeha! |
| mfranc je napisal/a: | Posedanje je sicer naraven proces, ko organske snovi trohnijo, pravilno izgorevajo v mineralne snovi. Proces ni tako hiter kot na kompostniku, pa vendar. Zavira ga nizek Ph substrata, pa tudi kompaktnost - če spet primerjam z kompostnim kupom, kjer se celo priporoča dodatno zračenje. Jaz sem šok doživel lani ko mi je N.N. žival totalno razrila, preluknjla grede z borovnicami. S povečanim dotokom kisika so se grede kar pred očmi posedale!
Sicer pa naj bi se letno dodajalo 2 - 5 cm novega organskega materiala, ki pa spet sprhni, tako da letni višinski prirast ni tako velik.
Tudi sam sem že imel "paniko" okrog:
- posedanja in posledično potrebe po dviganju grmov
- prevelikega vsakoletnega dodajanja materiala, sploh ko sem nekaj let še formiral grede (žaganje, sedaj lubje)
Po "treznem" ogledu zaenkrat še ni panike, grede imam 20 - 30 cm nad osnovnim terenom, tako da upam, da mi ne bo treba dvigovati grmov - pri odraslih grmih je koreninska gruda kar zajetna, mokra in nesramno težka .
Splača se ev. dvig kdor je posadil grme na nivoju terena, plus posedek in bodo grmi v luknji
Vsa specialna gnojila za borovnice prodajajo v Km. zadrugi Vrhnika; niti niso draga, žal pa v vrečah, se mi zdi 50 kg. Sam sem jih že zreduciral za lastno rabo, lahko pa bi se ljubiteljski borovničarji dogovorili za kak skupni nakup....
Preveč gnojenja je problem nas, "predobrih" :P ljudi, nikjer ne koristi, kamo li borovnicam z unikatnim koreninskim sistemom , o posušenih grmih bi vedel kaj povedati ferdo36, ki ima izkušenj na hektarje . |
| ferdo36 je napisal/a: | Ker me je Mfranc izzval naj povem,da je pregnojenje lahko vzrok odmiranja,še pogosteje pa postane borovnica neodporna, seveda zaradi
naše "dobrote".Bolezni zaradi katerih B. propade je lahko rak skorje,kar se vidi posebno na vratu vej.Možne so tudi nekatere virusne okužbe,vendar največkrat je napaka v količini in načinu zalivanja.
POMNI:NIKOLI SUHA IN NIKOLI V VODI!
Gnojenje pa takole:Jeseni do 10 dag na grm kompleksno gnojilo npr.
8-15-30-2-0,1= N-P-K-Mg-B lahko je še Fe.Gnojimo po odpadanju listja,vendar pred zmrzaljo.Spomladi ob začetku cvetenja 3X na 14 dni
po5 dag AMONSULFATA (ne več),da spodbudimo rast novih poganjkov.
Za silo lahko namesto AS uporabite UREO vendar polovico manj.
Amonsulfat uvaža Zadruga Vrhnika izključno za pridelovalce borovnic.
Pakiran je v 25 kg vreče.Vrtičkarji pa se lahko za majhne količine oglasijo
pri meni.Kliknite na www.lavrinc.com. |
| ferdo36 je napisal/a: | | Gnojilo za rododendrone ali za am.borovnice je prav tako kot sem ga opisal samo,da je vsaj 5x dražje kot,če ga kupite v vreči.Za eko pridelovalce svetujem dober kompost brez apnenja.Bistveno je,da je gnojilo fiziološko kislo. |
| ferdo36 je napisal/a: | mfranc in tudi ostali.Primarna monilija( Monilinia vaccinium corinbosy) se
kaže tako,da letošnji poganjki propadajo,venijo in se sušijo.Na upogibu se tvorijo trosi,ki se svetlikajo tako,da čebele zamenjujejo za mano in tako prenašajo na cvetove.Za borovnice so dovoljeni SCORE, FOLICUR,SWITCH in bio pripravek SERENADE (bacilus subtilis),ki se tretira v cvet in ga čebele raznašajo.B.subtilis se hrani s trosi in hifami
monilije in sorodnih glivičnih bolezni.
Sekundarna monilija pa se pokaže šele na plodovih,ki namesto da bi dozoreli dobijo rdeče-rjavo barvo in odpadejo.Iz teh mumij naslednje leto
poženejo gobice(apoteciji),ki razsipajo na miljone trosov več kilometrov daleč.V vrtovih je pomembno pobiranje mumij in njihovo uničevanje(sežiganje).
Za več odtipkajte Mummy berry blueberries in dobili boste mnogo zadetkov,tudi s slikami. |
Nazadnje urejal/a muha 12 Jun 2013 16:49; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30
Prispevkov: 19309
Kraj: Medvode-okolica 420 m nv
|
| Objavljeno: 12 Jun 2013 13:20 Naslov sporočila: |
|
|
Junij 2010
| Igy je napisal/a: | | Ferdo36 ali lahko uporabljamo namesto amojevega sulfata zeleno galico in koliko? Jaz sem zeleno galico enkrat že predoziral, zato sem sedj bolj previden. |
| ferdo36 je napisal/a: | Igy! Zelena galica oz.železov sulfat lahko uporabiš za zakisanje substrata ni pa gnojilo.Amonijev sulfat pa je dušično gnojilo 20,5N,ga lahko nadomestiš z urejo,ki pa ima 46% dušika v amidni obliki,ki se mora najprej pretvoriti v amonijsko in jo šele nato lahko borovnica uporabi.
Ker se amonsulfat dobi samo na Vrhniki je najbolje,da se oglasiš pri meni,ker ga celo vrečo najbrž ne rabiš,
Lep pozdrav! ferdo 36 |
| mfranc je napisal/a: | Ferdo36, kaj pa uporaba železovih kelatov - tekočega železa, kaj pomaga borovnicam? Vem da sprosti železo, ki ga veže apno, in preprečuje klorozo, verjetno pa ne niža pH vrednost....
LP |
| ferdo36 je napisal/a: | Železovi kelati se uporabljajo foliarno kadar nastane kloroza,cenejša varianta pa je 0,2% razstopina FeSO3(zelena galica).Kloroza pogosto nastane v času intenzivne rasti,po daljšem deževju.Ta kloroza pa se običajno popravi,ko se vreme uredi.Občutljive sorte so Duke,Rancocas,
Atlantic.....
Kelatov ne uporabljamo za nižanje pH,ker je bistveno cenejša in boljša
varijanta zelena galica ali pa amonsulfat.Z zeleno galico nižamo pH substrata pred sajenjem,z amonsulfatom pa popravljamo napake po sajenju.Z obojim pa bodite previdni,da ne predozirate. |
| Igy je napisal/a: | Ferdo 36, torej amonijev sulfat za borovnice neka bližnjica do dušika.
Hvala za odgovor. Se bom enkrat res oglasil pri tebi. |
| ferdo36 je napisal/a: | Franc!
O sorti Hardy blue nimam tako dobrega mnenja kot ti,vendar jaz cem razvajen in me zlepa kakšna sorta zadovolji.Je pa velika prednost Hardy
blue,da prenese višji pH in bolj močvirnat teren,seveda v mejah,ki veljajo za borovnice.
Blue pa ni neka posebna skupina sort,ampak imenu samo dodajo blue.
Npr.Brigita ( Avstralska cv.) se je preimenovala v Brigitta blue.Najbolj znane so:Erly blue,H. blue,Ozark blue,North blue,Powder blue......
Nekateri pišejo kot eno besedo npr.:Hardyblue,drugi pa ločeno.Nekaj je
severnih sort Erly blue,Hardi blue,Brigita,Ozark blue je južna sorta z večjim deležem severne(corymbosum),North blue je nižja sorta,Powder
blue pa je čista južna sorta (Rabbitaye).
Sorte Barbara blue pa na žalost ne poznam,prihajajo pa vedno nove sorte,
ki pa gredo večinoma kmalu v pozabo,ker ne izpolnjujejo pričakovanj. |
| ferdo36 je napisal/a: | Hardiblue ne zasluži toliko pozornosti.Je visok do 170 cm,srednje debel plod,
zori v srednjem obdobju,ko je največ borovnic,okus pa je medel.
Mislim,da se je bolje potruditi in pripraviti ustrezen substrat in posaditi
boljšo sorto.Seveda pa je izbira stvar osebnih zahtev in okusa.
Vsaka sorta ima nekaj slabih lastnosti in veliko dobrih.Podatki iz ameriških indrugih virov se lahko od naših ugotovitev razlikujejo,ker
je naša klima drugačna od tuje, posebno ameriške. |
| ferdo36 je napisal/a: | | Jutri prvič obiramo Bluetto in Duke.Opazil sem nekaj monilije in posamezen botritis.Letina bo očitno povprečna. |
| ferdo36 je napisal/a: | Začenjajo zoreti tudi malo kasnejše sorte npr. Bluecrop,Blueray,Herma,
Draper,Northland,Chandler,Burlington,Toro, Patriot in morda še kakšna.
Kdor ima različne sorte,bi za primerjavo klimatskih pogojev lahko obveščal o času zorenja.Pri nas na Ljubljanskem barju je klima ostrejša in podobna kot na Gorenjskem npr. v okolici Kranja.
Mislim,da se bo v desetih dneh začel višek sezone. |
| mfranc je napisal/a: | Tudi pri nas Chandler malo štriha - saj v tem je vrag, da vse borovnice zorijo kar precej prej, kot bi "uradno" smele . Me prav zanima, kako se bo obnesla Aurora, poznopozna sorta .
Nam pa letos Bluecrop nekako bremza, komaj začenja štrihati.....
Mogoče bi ferdo36 kaj povedal o zorenju skozi desetletja....
LP |
| ferdo36 je napisal/a: | Ker sem bil izzvan naj povem,da je Toro izredno občutljiv na phitoftoro,okus pa je medel.Previdno z zalivanjem!Pri nas ga zamenjujemo z Draper,ker ima podoben čas zorenja.So pa jagode debele.
Glede zorenja pa lahko rečem,da je letos čisto zmedeno:zgodnje sorte
so prepozno zečele zoreti.srednje pa jih sedaj dohitevajo,okušamo pa že pozne.Razen Elliott in Aurore sem poskusil že vse!
Pozdrav vsem in uživajte v poskušanju! |
Julij 2010
| Igy je napisal/a: | | Pri nas se prvi plodovi tudi že barvajo. |
| mfranc je napisal/a: | Lep pridelek!
Pri nas uradno še čakamo, da Duke dobro dozori, neuradno se pa že pasemo .
Kako pa vi kličete tele borovnice?
LP |
| mfranc je napisal/a: | Franc, če te slučajno zanima, to je sorta Chandler.
LP
Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha |
| babaco je napisal/a: | | Doma na pokušnji se je najbolje odrezala sorta Draper. Na pokušnji so sodelovale še Blueta, Chandler, Sierra, Duke in še ena brez imena. |
| mfranc je napisal/a: | Verjetno so letos borovničke res malo "zmedene" , kar je omenil že ferdo36....
Pri nas dozorevajo praktično vzporedno malo zgodnejše - Duke, srednje - Bluecrop in malo poznejše - Coville, Chandler, z malo prednostjo za Duke, ki bo počasi popacan
Par vzorčnih na Aurori pa je še zelenih, velikosti graha - drobnega.
LP |
| mfranc je napisal/a: | FranciR, če pogledaš iz drugega zornega kota - investicija se ti povrne z manj kot enoletnimm pridelkom , zanemarljivo v primerjavi z koristjo.
Žal, moja izkušnja, pa še več od ferda36, rabijo grmi pokošeni od toče, okrog štiri leta, da si opomorejo .
Hm, Chandler , primerjal bi ga z Coville, plus veliko več aromatičnosti, značilne za am. borovnice.
Približno
LP |
| ferdo36 je napisal/a: | Zanimive primerjave sort.Ker obiramo cele dneve,nisem imel časa,da bi se oglašal.Chandler je verjetno,do sedaj,najdebelejša sorta,odličnega okusa,vendar izgleda,da pridelek na grm ne bo velik.Čas zorenja pa je izredno dolg.Od prve jagode do zadnje lahko mine tudi več kot 5 tednov.
Tisti,ki ste dobili Chandler pri meni bodite pozorni,ker imam na sumu,
da je bil sadikam primešen Duke.Sadike (tkivna kultura) sem dobil iz Sev. Nemčije.Če ne boste ugotovili razlike po času zorenja in okusu,poskusite ugotoviti po barvi listov v jeseni.Duke ima izrazito
rumene liste Chandler pa rdečkaste do rdeče.Ker sta obo sorti debeli
in okusni,seveda priporočam obe.
Lep pozdrav vsem in veselo obirajte! |
| mfranc je napisal/a: | To je pa res zeloooo pozna sorta, izgleda, da bo potegnila sezono skoraj do slane :P .
Winter Blueberry.....
Koliko pa so debele zrele jagode ?
Pri nas so še zelene, debelina graha, točno Mali provansalec
Lp |
| mfranc je napisal/a: | ---------------------------------------------------------------------------------------------
Objavljeno: 16 Nov 2009 21:09
Avgust 2010
| mfranc je napisal/a: |
- iskal in dobil sem res pozno sorto borovnic, ki bo podaljšala sezono za dva tedna in več. |
začasna forma, do spomladi, ko se bo greda še posedla, potem dokončanje
Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha
14. 08. 2010 Devet mesecev pozneje
Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha
No, tale Aurora bo pri meni, izgleda podaljšala sezono kar za cel mesec - mogoče še več , če res tudi zori celih veliko tednov . Trenutno je nekaj vzorčnih borovnic v fazi debeljenja in barvanja.
Res lepa pridobitev.
LP |
September 2010
| mfranc je napisal/a: | Ko že delamo inventuro , vidim, da smo se letos kar malo zapustili, skoraj nič fotk
- še dobro, da smo dobili malo svežega vetra z novim članom, ferdom f8
Sezona je bila pri meni nekako povprečna, zmešana pomlad je povzročila nekaj zmede v dozorevanju, ampak lahko bi bilo še slabše - lonicera npr., mi je letos krepko "podbacila" , skoraj nič ni bilo za obirati.
Z druge strani imamo res srečo, da si lahko omislimo vse možne novitete pri borovničkah! (
Aurora bo čisto OK, s tem, da opozarjajo, da mora biti res 110 % zrela, da pokaže vse svoje čare , ne čisto zrela je res lahko kisla, to sem ugotovil tudi sam - zasluge za to imajo kosi, vsako res zrelo so pohopsali pred mano .
Me pa malo skrbi, da bo "mogoče" pri zorenju nastala časovna luknja med Auroro in pri nas do sedaj poznejšimi Chandler in Coville.....
Tako že imam v glavi osnutek načrta :P predvzgoje kakih dveh, treh borovnic v loncih, da bi zamenjal kako obstoječo z že skoraj odraslo, doma vzgojeno novo sorto.... Izziv tudi za vzgojo v loncih
Kaj bi si "privzgojil" v loncih je še odprto in stvar debate/preverbe - en grm bi bil recimo za popolnitev luknje do Aurore, pa kakšna zamenjava v terminu Duke, Bluecrop.
Sorta do Aurore, ki je prvi kandidat, je Liberty, po podatkih ravno nekje vmes med mojimi - pa morda Elliot, Ozarkblue.
Tako da dolgčas mi ne bo
LP |
| ferdo36 je napisal/a: | Pa smo res malo zaspali.
Mreže so pospravljene,kar za nas pomeni,da se začenja nova sezona.
Nekaj grmov je treba zamenjati,nekaj dodati,poglobiti mulde itd.
Glede novih sort pa takole:izkušnje kažejo,da pridelki in debeline plodov
v prvih letih ne pokažejo realne podobe,zato ne hitite s sajenjem večjega števila novih sort,dokler ne bodo vsaj nekoliko(3 leta) preizkušene.
mfranc in ostali eksperimentatorji pomislite kdaj na dobre stare sorte
npr.:Dixi,Blueheaven, Patriot,Jersey,morda pozno Rancocas al iElizabeth.
Vedite,da obstaja pri nas več kot 50 sort,ki imajo dobre in slabe lastnosti.
Pa lep pozdrav1 In še nekaj!Če mislite saditi borovnice,jih sadite v
jeseni! |
Oktober 2010
| mfranc je napisal/a: | Hm, širina je res minimano minimalna
Ja, najbolj bi bilo posaditi tri grme, šlo bi pogojno tudi štirje grmi (pač štiri sorte - končna dva grma se posadita bolj na kraju, za večji razmak med grmi), mogoče ožje rasti (verjetno pa višje).
Mogoče pa samo dve sorti po dva grma, dve srednje zgodnji in dve pozni - včasih je fino nabrati vsaj porcijo enakih borovnic
Pred leti sem poskusil na netu najti izbor najbolj okusnih borovnic - šment, najdem ranglisto, ki mi je bila kar všeč - pa takoj drugačno , postavljeno na glavo. Najbolje je da sami ugotovite, katere sorte so vam všeč. Pred nabavo! če je to še možno.
Hja tudi meni je pred desetletji za prvi nasad jabolk "okus" določil drevesničar - prvič in zadnjič .
Če je še možno, bi priporočal, da poleg šote uporabite še kak drug material.
Ste upoštevali posedke, ki so z leti kar precejšni?
Drenaža je OK?
Več o sortah in dobavi bo vedel povedati ferdo36
LP |
| ferdo36 je napisal/a: | | Nižje sorte bi bile npr Blueray,morda tudi Chandler,Nui,Atlantic.St.Coude,Bllueheaven.Glede aromatičnosti pa je tudi stvar okusa. |
| ferdo36 je napisal/a: | noCO2!
Če potrebujete večjo količino šote,jo naročite direktno pri uvozniku.
Pokličite me,da vam povem naslov.Za nekaj bal pa se lahko oglasite pri meni,ker jih nabavljam direktno.
Mešanica,ki jo uporabljate je zelo v redu npr.1/3 šote,1/3 žaganja ali
skoblanja in 1/3 smrekovih (borovih) iglic in lubja.V ta subtrat pomešate
še 1/2 kg N-P-K (sadjarski),za vsako borovnico..To je založno gnojenje.
Če skrbite,da je substrat vedno vlažen,voda pa ne zastaja,je uspeh 100%.
Lp.ferdo36 |
[quote="ferdo36"]Davor!
Borovnice posebne zeščite ne potrebujejo,vendar bi jaz korito napolnil s šoto ali žaganjem ali iglicami in vejicami (smrekovimi),do vrha.
Glede barve listov pa takole:vsaka sorta ima svojo barvo,kar je odvisno od količine antocianov.Pomembno je tudi rastišče in vitalnost grma.
Pri vas gre za dve ali celo za tri sorte.Pozne sorte praviloma kasneje pordečijo kot zgodnje.Vsekakor pa je cela paleta rumeno rdečih do temno
rdečih izredno lepa.
Borovnice so trikrat lepe in občudovene:po prvem maju,ko cvetijo,
v začetku julija,ko je vse plavo in v jeseni v vsej lepoti barv.
Lp. ferdo36 | ferdo36 je napisal/a: | 6"]Early blue in Bluetta sta 5-7 dni pred Dude.Earlyblue ima veliko pecljevo
janico,ki se nerada zaceli in se solzi.Bluetta pa je nekoliko drobnejša in kiselkasta tako,da daleč zaostaja za Duke.Nekoliko za Duke pa sta
Draper in Nui,ki sta odlični sorti.
Več,ko se vidiva.
Lp. ferdo36 |
November 2010
| ferdo36 je napisal/a: | Miran!
Namesto mineralnih gnojil lahko gnojite z najmanj 3leta starim gnojem.Boljši kot goveji je konjski ali kozji (zajčji) gnoj.Priporočam tudi
foliarno tretiranje z izvlečki morskih alg npr.Vita ali podobni.
Predvsem pa pazite,da borovnic ne pregnojite ker so skromne rastline
in potrebujejo le malo hranil.
Mnogo uspeha!
ferdo36 |
| ferdo36 je napisal/a: | Voluhar običajno borovnice ignorira razen,če nima nič drugega.
Po izkušnjah,ki jih imam je do sedaj uničil cca.10 grmičev,vedno mlade.
Če ste "ziheraš" se splača saditi v mrežo.Misli,da se lahko bolj bojite
ogercov majskega hrošča ali trsnega rilčkarja.
Glede zastirke pa takole:lubje je odlična zastirka,je dekorativna,vendar dražja od žaganja ali trave.
Lp. ferdo36 |
| mfranc je napisal/a: | Sam sem letos uporabljal lubje kot zastirko - za naslednje leto pa še ne vem....
Sigurno odlična zastirka, samo v sušnem, vetrovnem vremenu se lahko čisto zgornja plast lubja tako presuši (notranjščina gomile je še vedno zadosti vlažna), da ga veter odnaša okrog....
Mogoče bom drugo leto lubje mešal z žaganjem, za bolj homogeno zastirko.
LP |
| ferdo36 je napisal/a: | lovor
Glede sort:Berkley zori v prvi polovici julija medtem,ko Darow in Coville
zorita konec julija in v avgustu.Predvidevam,da vam bo manjkala kakšna
zgodnja sorta.
Glede razdalje sajenja:za Berkley bi bilo to komaj dovolj,zato ga vsadite posebej.Filc se mi ne zdi primerem materjal za ločevanje od ostale
zemlje,ker prepušča vodo,ki se pretaka in lahko zviša pH.Boljši je PVC ali deske ali pločevina.Standard za sajenje je1,5x3,0 m.
Glede eksperimentiranja s šipkom pa je strel v prazno.Borovnica
potrebuje humus,ki ima pH 3,5-4,5 in tukaj odstopanj ni.
Lp. ferdo36 |
| ferdo36 je napisal/a: | Tetaestera!
Berkley res spada med občutlivejše sorte,kar pomeni,da ga lahko prizadenejo temperature pod -20st.C ,predvsem,če les ni dovolj dozorel.
Glede rezanja do tal na tri leta pa je to zopet ena "modra"!Morda je nekdo pozabil ničlo!Ko začne manj odganjati mladice in manj roditi,se poreže do tal vse stare veje ali pa po 1/3 v treh letih.Pri nas pomlajujemo po 20 ali več letih.Ne pozabite,da se vsako leto izreže nekaj starejših vej
in se toko grm pomlajuje.
lovor!
Priporočil bi Duke,ki je najbolj zgodnja sorta vsaj 10 dni pred Draper,ki je le malo pred Berkley.Nekje vmes pa je Nui,ki je izredno okusna.
Lp. ferdo36 |
| ferdo36 je napisal/a: | ZVONE
Ogrci objedajo korenine in borovnica počasi shira.Ni pa samo majski hrošč
je tudi trsni rilčkar ipd.Drevesničarji uporabljajo naravno zaščit in sicer ogorčice,ki se hranijo z ogrci.Uvaža Metrob, ime pripravka je NEMASIS G.
Z ogrci se rade hranijo kure,kosi,ježi,fazani ....Vsi ti pa vam grdo razkopljejo gredo.Pomaga tudi pokrivanje s mrekovimi vejicami ali
lubjem.
lovor
Glede sort pa takole:vsaka sorta ima dobre in slabe lastnosti.Berkelej je odlicna sorta,ki v 25 letih ni nikoli pozebla.Okus pa je zelo odvisen od vremena ob zorenju.Ob suhem vročem vremenu je odličen.
Coville je ena najokusnejših sort,vendar zelo občutljiv na gnitje korenin.
Spartana,klub odličnemu okusu ne sadimo več,ker propada zaradi raka skorje.Nove sorte pa so pri nas še premalo preizkušene,da bi jih lahko
verodostojno presodil.Vendar eno drži.Kar pišejo Amerikanci v naši klimi ,
in humusni podlagi ne drži v celoti.
Predlagam,da se oglasite pri meni,ker vedno rad podebatiram o
borovnicah,tudi o mojih izkušnjah s sortami. |
| ferdo36 je napisal/a: | Še beseda o jesenskem cvetenju.
Nekatere sorte,ki zgodaj dozorijo npr. Bluetta ima v jeseni še toliko moči,da na starem lesu požene cvetove,ki včesih celo dozorijo.So pa
popolnoma brez okusa.Po mojih izkušnjah ni spomladi nič manj cvetov in kasneje plpdov.Je pa spomladi grdo,če pomrznjeni in gnili plodovi visijo z vej,zato jih že v jeseni potrgajte.Jaz jih pustim odcveteti,ker je lepo pogledati cvetoč grm z rdečimi listi.Jesensko cvetenje pa je zelo odvisno od toplote v jeseni. |
December 2010
| ferdo36 je napisal/a: | Če narediš jamo premera 0.8m in globoko 0.4m je to skoraj točno
0.2m3 oz. 200l.Če računaš še greben mora biti bala 250l dovolj.Če je jama večja je to nenujno razkošje.Če pa sadimo v jarek globok 0.4m
in širok 0.7m in sadilno razdaljo min. 1m pa potrebujemo cca. 0.3m3,
to je 1 bala z dodatkom 50l žaganja,komposta,gozdne zemlje ali iglic in smrekovih vejic.V substrat vmešamo 1/2kg sadjarskega NPK in to je to!
Tudi lubje iglavcev je zelo koristno,predvsem pa naj bo grm visoko nad nivojem parcele. |
Nazadnje urejal/a muha 07 Jan 2019 06:55; skupaj popravljeno 2 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
