 |
Gartlc
Forum o vzgoji, negi, razpoznavanju in izmenjavi rastlin, sodelovanju z naravo ter druženju ljubiteljev vrtnarjenja
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
krnekdo
Pridružen/-a: 21.02. 2016, 11:02
Prispevkov: 473
|
 Objavljeno: 07 Feb 2018 12:15 Naslov sporočila: |
 |
|
| Pepe je napisal/a: |
Vseeno pa ne vidim nobene potrebe, da bi vrtičkar uporabljal glifosat ali katerikoli herbicid na vrtu, zelenici, itd ... |
Proti običnemu plevelu res ne. Se pa zgodi kdaj, da je potreben.
Recimo za odstranitev dresnika, ali premazati štor ko požagaš drevo(drugače se lahko več let boriš s koreninskimi izrastki) itd. |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
Pepe
Pridružen/-a: 13.03. 2014, 20:03
Prispevkov: 735
Kraj: Konjice
|
| Objavljeno: 07 Feb 2018 14:21 Naslov sporočila: |
|
|
| krnekdo je napisal/a: | | Recimo za odstranitev dresnika, ali premazati štor ko požagaš drevo(drugače se lahko več let boriš s koreninskimi izrastki) itd. |
To mi je nekaj novega, da bi ta herbicid tako deloval. Glifosat bi naj ustavil fotosintezo. Sedaj sem pogledal in so ta sredstva res registrirana za tako obliko uporabe, torej premazovanje panjev dreves.
Sicer pri mojem načinu dela s površino ne vem, zakaj bi to rabil. Če podrem drevo, potem pripravim teren tako, da kosim in potem redna košnja slej ko prej upeha vse te poganjke. Damo pa pri takem načinu uporabe veliko količino sredstva na majhno površino. Vpliv na m2 okolja je tam ekstremno večji kot če kmet po žetvi poškropi strnišče. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mravlja
Pridružen/-a: 21.05. 2016, 12:50
Prispevkov: 4198
Kraj: Loka
|
| Objavljeno: 07 Feb 2018 14:37 Naslov sporočila: |
|
|
| Sem pred par leti "čistil" octovec... - še po dveh letih je poganjal po trati v radiju 10m. Žaga, kramp, dokončala ga je kosa. Traja, a se da. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
sadjarvid
Pridružen/-a: 27.06. 2013, 14:58
Prispevkov: 209
Kraj: Pod Krvavcem
|
| Objavljeno: 07 Feb 2018 14:44 Naslov sporočila: |
|
|
| Treba je oceniti pri sebi ali boš uporabil zaščitna sredstva, ali pa boš brez pridelka. Žal je je včasih tako. Če slive ne ščitiš ostaneš brez pridelka in kaj storiš, greš v trgovino in kupiš slive od nekoga, ki pa je uporabil zaščitna sredstva. Žal je tako, imamo bolj občutljive sorte in tudi bolezni je očitno več. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mravlja
Pridružen/-a: 21.05. 2016, 12:50
Prispevkov: 4198
Kraj: Loka
|
| Objavljeno: 07 Feb 2018 14:55 Naslov sporočila: |
|
|
Ali pa "nenaravna" oskrba dela rastline bolj odvisne (tako kot človeka)... - kdo bi vedel...
Zaščitna sredstva v sadjarstvu - recimo, da so mi do neke mere sprejemljiva (ne vsa). V ostalih primerih - odstranitvi plevelov, ... , debel ... pa dajem absolutno prednost "fiziki" pred "kemijo". |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
BorutL
Pridružen/-a: 07.10. 2016, 11:57
Prispevkov: 709
Kraj: Trbovlje
|
| Objavljeno: 09 Feb 2018 14:02 Naslov sporočila: |
|
|
Moje mnenje?
Če je nujno potrebno in ne gre drugače - kemija, absolutno pa v predpisani koncentraciji. Tisto, k eni kar tako - mal od oka, to ni to.
Boom efekt oz. glifosat - ja, krasna stvar, kjer fizika odpove. Tudi ni potrebno vse povprek špricat - vzame se čopič in obdela le liste rastlin, ki so nezaželene. Traja nekaj več časa, tu je pomembna tudi velikost površine in število rastlin, ki se tretirajo. Sam nimam peščene zemlje in rastline, ki so hudi pleveli ala slak, regačica, njivski osat (omenim samo nekatere), so za izkopavanje zelo naporne, da ne rečem nemogoče. Vedno ostane kaj v zemlji, saj se odlomi, odtrga, odreže,... in ob enem ciljnem tretiranju 99,5% rešitev. Ja, kje še kaj odžene, a poganjek, dva se lahko tudi obdela fizično, bodisi zatemni, pokrije,.... Tudi požagane grmovnice in drevesa - štore lepo namažeš na tanko s čopičem, deluje 100%. Brez da bi kaj okoli frcalo. Uporabiš 1x in potem ob rednem pletju vse življenje mir.
Menim, da je bolj problematična splošna (vsakoletna) uporaba v sadovnjakih, vinogradih in na strniščih - to je to, česar ne vidimo, smo pa v končni fazi vsi končni potrošniki (razen tistih, ki vse kupujete bio, eko, pa še tu je problem pri žitih, pa sokovih, pa vinu, pivu,....).
Tudi deodorante, antiperspirante, mehčalce, pralna sredstva,... uporabljamo vsi (eni bio, ki so lih 4x dražji), pa dokazano škodujejo...
Zmernost in natančnost pri uporabi. Tako kot pri antibiotikih.
Nazadnje urejal/a BorutL 03 Jun 2019 12:12; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Pepe
Pridružen/-a: 13.03. 2014, 20:03
Prispevkov: 735
Kraj: Konjice
|
| Objavljeno: 12 Feb 2018 14:57 Naslov sporočila: |
|
|
BorutL, kot sem že napisal, ti porabiš na m2 neprimerno več sredstva, kot se uporabi v sadovnjaku in vinogradu. Nanos s čopičem je daleč od enakomernega nanosa sodobne kmetijske pršilne naprave.
Za slak so veliko bolj primerni drugi herbicidi. Vseeno pa ne bi ne enega ne drugega uporabljal na svojem vrtu. Jaz ga nekaj pulim, včasih pa pač malo pobegne in ga je mogoče za kako "kulturno" rastlino preveč. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
metuljc
Pridružen/-a: 01.06. 2013, 13:30
Prispevkov: 9231
Kraj: Rimske Toplice, okoli 240 mnm
|
| Objavljeno: 12 Feb 2018 16:37 Naslov sporočila: |
|
|
| mravlja je napisal/a: | | Sem pred par leti "čistil" octovec... - še po dveh letih je poganjal po trati v radiju 10m. Žaga, kramp, dokončala ga je kosa. Traja, a se da. |
Bistveno hitreje in učinkovito: na deblu osnovne rastline odrežeš pas skorje (do lesa, s tem uničiš sitasti del, po katerem potujejo organske snovi po rastlini v obeh smereh (korenine-listi in obratno). Tako počasi uničiš osnovno drevo, če ga požagaš, ostanejo korenine in zaloge hranil v njih in poganjajo koreninski poganjki še zelo dolgo (kot si videl).
Mimogrede, učinkovine iz njegovega soka lahko kvarno vplivajo na srčno mišico, kažejo nekatere raziskave, zato prevodno z njim, vsaj v rokavicah, dobesedno, ne v prenesenem pomenu. 
ZAPIS VELJA ZA PAJESEN, sem lao prehitro brala in ker imata podobno navado izraščanja poganjkov iz korenin, sem zagrešila napako. Se opravičujem.
Nazadnje urejal/a metuljc 12 Feb 2018 20:11; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mravlja
Pridružen/-a: 21.05. 2016, 12:50
Prispevkov: 4198
Kraj: Loka
|
| Objavljeno: 12 Feb 2018 18:30 Naslov sporočila: |
|
|
| Metuljc, hvala ti za ta zapis. Veš, da tega nisem vedel. Je čisto prav, da se je poslovil. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
metuljc
Pridružen/-a: 01.06. 2013, 13:30
Prispevkov: 9231
Kraj: Rimske Toplice, okoli 240 mnm
|
| Objavljeno: 12 Feb 2018 20:09 Naslov sporočila: |
|
|
Uf, tukaj sem pa okoli soka udarila mimo. Sem bolj na hitro brala tvoj zapisa v službi (in, ker ima enake navade okoli izraščanja poganjkov iz korenin), zamenjala octovec s pajesenom. Moj zapis torej velja za pajesen, bom dodala popravek tudi v prvotnem zapisu.  |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
krnekdo
Pridružen/-a: 21.02. 2016, 11:02
Prispevkov: 473
|
| Objavljeno: 13 Feb 2018 12:08 Naslov sporočila: |
|
|
| metuljc je napisal/a: |
Bistveno hitreje in učinkovito: na deblu osnovne rastline odrežeš pas skorje (do lesa, s tem uničiš sitasti del, po katerem potujejo organske snovi po rastlini v obeh smereh (korenine-listi in obratno). Tako počasi uničiš osnovno drevo, če ga požagaš, ostanejo korenine in zaloge hranil v njih in poganjajo koreninski poganjki še zelo dolgo (kot si videl).
. |
Tudi v tem primeru bo en kup koreninskih poganjkov ter aktiviranih spečih brstov takoj, ko olupiš lubje. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
metuljc
Pridružen/-a: 01.06. 2013, 13:30
Prispevkov: 9231
Kraj: Rimske Toplice, okoli 240 mnm
|
| Objavljeno: 13 Feb 2018 12:55 Naslov sporočila: |
|
|
| Ja, ampak, izčrpaš pa prej-. Sicer pa - vsak po svoje. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
figula
Pridružen/-a: 23.06. 2014, 21:26
Prispevkov: 3109
Kraj: MS
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
tigrček
Pridružen/-a: 19.01. 2015, 19:30
Prispevkov: 127
Kraj: Videm Dobrepolje
|
| Objavljeno: 16 Okt 2018 12:40 Naslov sporočila: |
|
|
| juglans je napisal/a: | Se pridružujem predhodnjicam, sploh v delu o nujnosti uporabe.
Če podam osebno izkušnjo s herbicidi, ki sem jo že nekje zapisal, večkrat pa omenil, tako da se ponavljam.
Ko sem še živel na drugi lokaciji, je bila poleg hiše večja njiva s koruzo. Vanjo so se pogosto hodile skrivati, igrati in verjetno tudi loviti naše, takrat še mlade mačke. Neke spomladi, ravno v času, ko so njivo škropili, sem opazoval eno od mačk, kako naslednji dan špancira po tej njivi. Pomislil sem ravno na vprašanje, kako to vpliva na male tačke, priznam pa da kaj več od tega nisem storil. Torej, imel sem slab občutek in pomanjkanje izkušenj ali pa znanja kako in kaj. Upal sem, da ne bo nič narobe, a sem se grdo motil.
Nekje po spominu, so konkretno tisti mački v parih mesecih na blazinicah vseh tačk nastale odprte rane, ki se niso in niso zacelile. Revica je le ležala in opravljala potrebo v mačjem wc-ju. Dobesedno nič drugega in to je trajalo mislim da celih 5 (pet!) let.
Zakaj in podobna vprašanja, da smo jo poizkušali nekako rešiti in ne odrešiti muk bi težko pojasnil na kratko in to tudi ni bistvo v tem primeru, ampak agresivno in destruktivno delovanje herbicidov na živo bitje nasplošno. Namreč, ko so se blazinice le pričele celiti in je po vseh teh letih ponovno stopila iz hiše, ter pričela na novo odkrivati svet okoli sebe, se je opazilo dobesedno uničenje mačjega duha ali narave in še sedaj je drugačna od ostalih. Še je živa, blazinice so opazno tanjše in težko hodi po pesku ali katerikoli grobi površini. Je zelo boječa, obupno previdna ter zadržana, ne lovi in je nasploh zaznamovana.
Torej. Po tej izkušnji bi iz svoje perspektive dejal, da so herbicidi morda najbolj destruktivna FFS, saj uničujejo tako rastline, kakor tudi živali, pa čeprav le posredno.
Predstavljam si vsa ta naša polja, ki so več ali manj tretirana in nato divje živeče živali. Kako sploh kaj preživi?
No, to je to, sedaj pa razmisli ali je tvoj namen le tako rešljiv.
Sicer pa, za nasvet o uporabi boom efekta si navedel samo to, da bi ga uporabil, nič pa kaj, kje, zakaj. Ni ravno tako enostavno.
Pa prosim te, da temeljito prebereš navodila in zaščitiš površino pred morebitnim prehodom vsaj večjih bitij. Kaj jaz vem, recimo da gor odtava tvoj otrok, ... čisto nedolžno, saj ni vedel. ??? |
odlično napisano dodajam pa tole, to se je zgodilo zato,ker so muci hodili po špricanem takoj oz. predno je pretekla karenca, po preteku karence se to zagotovo ne bi zgodilo in tisto ni bil glifosat ampak kaj drugega, ker po koruzi se z glifosatom ne šprica, razen če je bil ta neuk, za vse strupe, zdravila za rastline velja, ko preteče karenca, niso več škodljivi. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Oldi
Pridružen/-a: 09.02. 2014, 11:16
Prispevkov: 858
Kraj: Cerklje na gorenjskem
|
| Objavljeno: 03 Jun 2019 11:44 Naslov sporočila: |
|
|
Ni dokaza o škodljivosti glifosata. Mnogi Slovenci delajo samomor z njom, od 1dl, do 1l koncentrata in, ne boste verjeli, preživijo. Smrtna doza kuhinjske soli je 3g/kg telesne teže, pri miših, se pravi 20dkg za povprečno suhega vrtičkarja.
Glifosat je prišel na zatožno klop ko je Monsanto razvil GSO poljščine, ki so odporne nanj. Sicer je pa vsaj 90% stedstev v prodaji bolj strupenih. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
