 |
Gartlc
Forum o vzgoji, negi, razpoznavanju in izmenjavi rastlin, sodelovanju z naravo ter druženju ljubiteljev vrtnarjenja
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
Andrej Banko
Pridružen/-a: 31.05. 2015, 08:51
Prispevkov: 5227
Kraj: Domžale
|
 Objavljeno: 25 Jul 2017 22:07 Naslov sporočila: |
 |
|
Jaz sem včeraj zvečer, takoj po dežju, poškropil z mešanico sode in Neem Tonica ( vsakega po približno 0,4% ). Sem optimistično upal, da danes pa morda le ne bo nič.
Razmišjam, da bi v četrtek zjutraj, pred službo, ponovil tretma. Čeprav imam občutek, da prepogosta uporaba sode za paradižnikovo listje tudi ni najbolj blagodejna.
Lasko leto, ko sem to še bolj pogosto počel, se mi je zdelo, da potem listi postanejo kar malo suhi, trdi, krhki.
Ko/če pa bolezen enkrat konkretno udari, pa itak tole nič več ne pomaga. |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
Plamenka
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 09:45
Prispevkov: 11054
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 25 Jul 2017 23:54 Naslov sporočila: |
|
|
Hvala! 
Platar, ti jih imaš pa ogromno. Eden redkih si, ki ima sorto Sprite - jaz jo gojim že več let.
Rade, jaz sem že danes nameravala škropiti s sodo, ampak sem jih morala najprej obrati, obtrgati in privezati, pa je zmanjkalo časa, zunanje mi je pa itak spet namočil dež. Jutri bom.
Andrej, verjetno ne bodo še tako hitro zboleli, saj je deževalo le 2 dni, a za vsak slučaj je po moje le bolje poškropiti. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Andrej Banko
Pridružen/-a: 31.05. 2015, 08:51
Prispevkov: 5227
Kraj: Domžale
|
| Objavljeno: 26 Jul 2017 06:43 Naslov sporočila: |
|
|
| Saj mogoče pa res še ne bodo zboleli, ker so noči in jutra tako hladna, da je še za plesen prehladno ... |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30
Prispevkov: 19309
Kraj: Medvode-okolica 420 m nv
|
| Objavljeno: 26 Jul 2017 08:59 Naslov sporočila: |
|
|
Pri nas so oni na vrtu brez strehe že kar lepo osmojeni. Ne vem, ali samo zaradi plesni, ali tudi zaradi močnega vetra z dežjem. Še danes počakam napovedane padavine, potem oberem vse, kar nakazuje, da bo dozorelo v gajbici in grem v napad proti plesni s tazaresnim škropivom. V taki situaciji po mojih izkušnjah soda ne zaleže.
Oni pod streho so še v redu. Teh ne bom škropila, le budno spremljala in ščipala morebitne obolele liste. Dež jih res ne doseže, vlaga in rosa pa vseeno. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Tonček
Pridružen/-a: 08.03. 2017, 07:31
Prispevkov: 698
Kraj: okolica Celja
|
| Objavljeno: 26 Jul 2017 09:16 Naslov sporočila: |
|
|
| brbr je napisal/a: | O tem možakarju (Pascal Poot) je veliko napisanega. Ima tudi video... je iz okolice Montpelliera. Sem ga včeraj gledala/poslušala. Ga bom morala kar še ene parkrat, ker za mojo polomljeno Francoščino prehitro govori...
Vsekakor se bom bolj podrobno ukvarjala z njim, ker bi njegove izkušnje še kako prav prišle na moji kamniti, suhi njivici...
Glede prilagoditve rastlin, pa tudi Sep Holzer pravi, da je potrebno seme jemati prvenstveno od rastlin, ki so rastle v najbolj neprijaznem okolju, ker od njih lahko pričakujemo odporno in zdravo seme, polno življenjske energije... |
S trditvijo o semenarjenju rastlin ki so zrasle v najbolj neprijaznem okolju se ne strinjam. Genske spremembe so možne v stoletjih ali tisočletjih ali pa z mutacijami, križanjem in odbiranjem heterozigotov. Rastlina za seme mora biti v najboljši kondiciji. Seveda Sep Holzer in podobni zanemarjeni neobriti strički živijo od turizma, kaj pa delajo ponoči, ko nihče ne gleda, se ne ve. Mirno lahko trdimo da se na omrežju prodaja na kvazi-znanstvenem področju več laži in zavajanja kot resnice. Pa še nobene strokovne razlage za svoje trditve ne navajajo ti lažnivi samouki. Ponavadi so iz čisto drugih poklicev in brez ustreznega osnovnega znanja. Kar o nekih energijah govorijo. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
htf_lover
Pridružen/-a: 25.06. 2013, 08:06
Prispevkov: 536
|
| Objavljeno: 26 Jul 2017 10:36 Naslov sporočila: |
|
|
Platar, uanimivo da ti zapotec tako lepo uspeva. Pri meni je bil zelo pozen, hkrati pa so plodovi neenakomerno zoreli in so bili že mehki na dnu, ko so v celoti dozoreli. Tudi pokali so radi na dnu. Jaz sem zato to sorto pobiral na pol zrelo in pustil, da dozori na okenski polici. Takrat so se plodovi enakomerno obarvali in bili bolj obstojni. Kolikor pa se spomnim je bil pri meni tud zelo pozen, pred 15. avgustum skoraj ni bilo zrelih plodov.
Glede neugodnih pogojev in kvalitete semen pa lahko rečem, da noben ekstrem ni dober. Pretirano razvajanje v rastlinjakih ni dobro, ker se pozna na kvaliteti in okusu. Hkrati pa zanmerajanje v slavbi zemlji in neredno zalivanje tudi ni koristno in se tudi močno pozna na količini pridelka. Precej sort tudi pri takšni vzgoji popolnoma zataji. Pelati in sorte kot Brad's Black Heart si ne predstavljam, da bi rastle. Plodovi pa propadli zaradi pomanjkanja kalcija preden se bi sploh obarvali.
Sam gojim paradižnike zunaj brez strehe, moj vrt je del njive. S škropivi ne pretiravam, mi gre ne roko zelo odprta lega, zato se rastline hitro posušijo. Obelele dele čimprej odstranim. Od gnojil moram dodajati kalcij in magnezij. Namakanje pa je zadnje dve leti kapljično in se to zelo pozna, saj rastline lepše rastejo in po dežju mnogo manj pokajo. Sedaj ko je precej časa bila suša in je zadnjih par dni dež, mi je zelo malo paradižnika počilo. Večinoma so to bile sorte, ki so nagnjene pokanju (y. pear, Earl's Faux). Prejšnje leta ko sem bil prisiljen ročno zalivati, pa zalivanje ni pokanja preprečilo. Hkrati pa je bilo časovno zelo zamudno, glede na to da vsako leto posejem 80+ sort. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
pika
Pridružen/-a: 05.06. 2013, 11:18
Prispevkov: 1350
|
| Objavljeno: 26 Jul 2017 13:36 Naslov sporočila: |
|
|
V temi o Black Cherry smo pisali o pokanju, zanimivo da mi letos sploh ne pokajo, prvič. Je pa zato Green Doctor's Frosted čisto vsak počen, do sedaj ni bil še nikoli.
Samo češnjevih sem danes nabrala za dve kili, lepo uspeva, kljub temu, da je brez strehe. Zalit je bil samo ob sajenju, potem sem okrog njega posejala nizek fižol, ki je očitno dobro opravil vlogo zastirke, super kombinacija, drugo leto ponovim. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
JERCA
Pridružen/-a: 11.07. 2013, 10:13
Prispevkov: 146
Kraj: DOLENJSKE TOPLICE
|
| Objavljeno: 26 Jul 2017 16:51 Naslov sporočila: |
|
|
Meni letos tudi ne dozorevaju tako hitro, kot bi jaz želela. Češnjevci in tisti v loncih že, v rastlinjaku pa sem odtrgala najprej pelat Perzevidnej, nato sta bili Legend in German Queen, Paul Robeson, Rinaldo.... vendar vsakega po en do dva ploda. Prava sezona se bo pri meni šele začela. Prve etaže so polne, tretja posušena, tudi četrta slabo kaže. Prevroče je bilo in nisem senčila rastlinjaka. Šola za naslednjič.
_________________
JERCA- nekdanja ERIENNE |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
voda
Pridružen/-a: 06.06. 2013, 09:15
Prispevkov: 2668
Kraj: Ljubljana in Istra
|
| Objavljeno: 26 Jul 2017 18:38 Naslov sporočila: |
|
|
Pascal Poot, kot pravite je "šolski nevednež" a mislim, da je šel skozi marsikatri proces v razvoju paradižnika katerega "šolar" niti ne povoha a kamoli sledi več let. zato mislim, da ni za zanikati njegove izkušnje.
namreč tudi jaz ugotavljam pri mojih paradižnikih marsikatere spremembe kljub temu, da nisem "šolana" za vzgojo teh. lpvoda
_________________
Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti) |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Tonček
Pridružen/-a: 08.03. 2017, 07:31
Prispevkov: 698
Kraj: okolica Celja
|
| Objavljeno: 26 Jul 2017 19:30 Naslov sporočila: |
|
|
| Kot sem že omenil, je veliko sprememb tudi zaradi križanja - hotenega ali slučajnega. Tu je neznani faktor učinek žuželk in gibanja zraka. Za spremembo genotipa in njegovo ugotavljanje pa človek samouk ni opremljen. Jaz izbiram za jemanje semena najlepše plodove od najlepših rastlin - tudi habitus rastline je važen. Pa tako najbrž vsi delamo. Ni pa odveč če si človek tudi kaj strokovnega prebere sploh če nisi kmetijec. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
metuljc
Pridružen/-a: 01.06. 2013, 13:30
Prispevkov: 9547
Kraj: Rimske Toplice, okoli 240 mnm
|
| Objavljeno: 26 Jul 2017 21:04 Naslov sporočila: |
|
|
| Tonček je napisal/a: | | Genske spremembe so možne v stoletjih ali tisočletjih ali pa z mutacijami, križanjem in odbiranjem heterozigotov. |
Genske spremembe (mutacije)se zgodijo v trenutku, ko se podvojuje DNA (ali deli celica, če gre za kromosomske ali genomske mutacije), nikakor za posamezne sprememb, pa tudi za več njih ni potrebnih stotine in tisoče let.
Tudi evolucijske spremembe, če si morda mislil te, niso nujno počasne, ker so odziv na zahteve okolja. Če se to hitro (a ne prehitro, v tem primeru lahko pride do izumrtja populacije) spreminja, je odziv vrste (oz., bolj korektno povedano, populacije) lahko tudi zelo hitra sprememba, tudi v nekaj generacijah, lahko celo le v eni ali dveh.
Če bi, recimo, potrebovali stoletja in tisočletja, da bi na področju rodovitnega polmeseca (ali kjerkoli se je pač to dogajalo) za odbir bolj rodne pšenice, bi se zgodovina pisala zelo verjetno precej drugače.
Ljudje, ki niso strokovno podkovani, pa imajo dobre sposobnosti opazovanja, primerjanja, so izjemni praktiki z mnogo izkušnjami, lahko naredijo marsikaj, morda le ne znajo tako lepo ubesediti in strokovno utemeljiti svojih opažanj. To pa ne pomeni, da nimajo prav. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Bicikel
Pridružen/-a: 06.06. 2013, 21:57
Prispevkov: 2107
Kraj: Nauportus
|
| Objavljeno: 26 Jul 2017 23:04 Naslov sporočila: |
|
|
Da ne boste samo teoretizirali .... 
Dolenjski domači in (popravek) pravilno je Romeo:
 
Malakhitowaja Shkatulka in Feuerwerk:
 
Nazadnje urejal/a Bicikel 29 Jul 2017 16:48; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Tonček
Pridružen/-a: 08.03. 2017, 07:31
Prispevkov: 698
Kraj: okolica Celja
|
| Objavljeno: 27 Jul 2017 08:02 Naslov sporočila: |
|
|
| metuljc je napisal/a: | | Tonček je napisal/a: | | Genske spremembe so možne v stoletjih ali tisočletjih ali pa z mutacijami, križanjem in odbiranjem heterozigotov. |
Genske spremembe (mutacije)se zgodijo v trenutku, ko se podvojuje DNA (ali deli celica, če gre za kromosomske ali genomske mutacije), nikakor za posamezne sprememb, pa tudi za več njih ni potrebnih stotine in tisoče let.
Tudi evolucijske spremembe, če si morda mislil te, niso nujno počasne, ker so odziv na zahteve okolja. Če se to hitro (a ne prehitro, v tem primeru lahko pride do izumrtja populacije) spreminja, je odziv vrste (oz., bolj korektno povedano, populacije) lahko tudi zelo hitra sprememba, tudi v nekaj generacijah, lahko celo le v eni ali dveh.
Če bi, recimo, potrebovali stoletja in tisočletja, da bi na področju rodovitnega polmeseca (ali kjerkoli se je pač to dogajalo) za odbir bolj rodne pšenice, bi se zgodovina pisala zelo verjetno precej drugače.
Ljudje, ki niso strokovno podkovani, pa imajo dobre sposobnosti opazovanja, primerjanja, so izjemni praktiki z mnogo izkušnjami, lahko naredijo marsikaj, morda le ne znajo tako lepo ubesediti in strokovno utemeljiti svojih opažanj. To pa ne pomeni, da nimajo prav. |
Še enkrat bom povedal da so rastline iz najbolj neprijaznega okolja neprimerne za semenarjenje. Če so preživele tiste razmere še ne pomeni da je to nova lastnost. Pričakuje se tudi da je slabše kakovosti v vseh pogledih. Kmetijska stroka narekuje pridelavo semen v optimalnih razmerah - od pedoloških do agrotehničnih. Treba je prisluhniti v prvi vrsti stroki. Sicer pa postaja vse skupaj podobno mazaški "medicini" ki zna zdraviti raka le bolniki ne preživijo. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
lpmami
Pridružen/-a: 17.07. 2013, 22:16
Prispevkov: 8333
Kraj: Povlje (nad Trstenikom) 620 mnm
|
| Objavljeno: 27 Jul 2017 08:09 Naslov sporočila: |
|
|
"Kmetijska stroka narekuje pridelavo semen v optimalnih razmerah - od pedoloških do agrotehničnih. Treba je prisluhniti v prvi vrsti stroki."
Hmnja, treba se je tudi vprašati, kakšni so cilji stroke. Ko je to le čim večja donosnost, produktivnost, profitabilnost - takrat je vredno premisleka, če je treba res poslušati stroko in slepo delati za njene cilje. Če to niso moji cilji, ko so moji cilji drugačni, širši, ne delam slepo po "strokovnih" navodilih za cilje "stroke".
_________________
Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
platar
Pridružen/-a: 16.01. 2017, 12:18
Prispevkov: 151
Kraj: Primorska
|
| Objavljeno: 27 Jul 2017 08:39 Naslov sporočila: |
|
|
| Plamenka je napisal/a: | Hvala!
Platar, ti jih imaš pa ogromno. Eden redkih si, ki ima sorto Sprite - jaz jo gojim že več let. |
Ja tudi pri meni je že od nekje leta 2011, seme še s strani Tomatojunkie.Zelo roden sladek in mesnat primeren tudi za sušenje, poleg Sweetie iz istega naslova, edini češnjevi, ki so ostali v izboru.
| htf_lover je napisal/a: | | Platar, zanimivo da ti zapotec tako lepo uspeva. Pri meni je bil zelo pozen, hkrati pa so plodovi neenakomerno zoreli in so bili že mehki na dnu, ko so v celoti dozoreli. |
Saj lansko leto je bil tudi pri meni zelo pozen(avgust), kolikor se spomnem pa je lepo dozorel. Zanimivo je, da je lani bil večji Tlacolula letos pa so zelo majhni, kljub temu da sta rastla praktično skupaj.Podobno neenakomerno meni zorijo Japanese Black Trifele.(malo listov in zelo oskubljen, verjeten vzrok)Isto že mehki na dnu rame pa še svetlo.
Kaj je botrovalo temu, da so letos bolj zgodnji ne vem, opažam pa, da mi v rastlinjaku zorijo bolj vsi hkrati kot zunaj, ter da jih sonce rado ožge, ko so že bolj oskubljeni, predvsem po ramenih, kljub 30% senčilni mreži. Mogoče je bila razvita prepozno (začetek julija) Opažam tudi, da postene rastlina neodporna ravno v začetku zorenja plodov, pri meni je to v začetku julija, medtem ko v vegetacijski dobi ni težav.(No tudi vreme postane zoprno vročina preko 30°C vlaga nad 55% meni pa iz istih razlogov tudi malo popusti zbranost  ) Zato ponavadi sezono v rastlinjaku zaključim v avgustu, ko konvencionalni pripravki odpovejo, odstranim vrhe in poberem, kar je zraslo.(ostane samo nekaj samosevcev, kateri pa šele vegetirajo in nastavljajo plodove in so v precej boljši kondiciji. Povprečno dobim na sadiko od 3 do 5
kg plodov, kar se mi zdi povsem dovolj.
Glede semen pa ja, če jih že poberem jih iz najlepših plodov, je pa hkrati tudi res, da je čili, ki raste zunaj v slabših pogojih, precej bolj pekoč...
Tudi paradižnik iz njive kjer ni zalivanja in pretirane nege je bolj polnega okusa isto paprike. Eno je industrijska pridelava, drugo pa samooskrba, znajti in prilagoditi se je treba v tistih pogojih, ki jih vsak posebej ima. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
 |
Gartlc Seznam forumov
-> Paradižnik
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3 ... 53, 54, 55 ... 60, 61, 62 Naslednja
|
Časovni pas GMT + 2 uri, srednjeevropski - poletni čas
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3 ... 53, 54, 55 ... 60, 61, 62 Naslednja
|
| Stran 54 od 62 |
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
