|
Gartlc Forum o vzgoji, negi, razpoznavanju in izmenjavi rastlin, sodelovanju z naravo ter druženju ljubiteljev vrtnarjenja
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
bobolino
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 18:09 Prispevkov: 2921 Kraj: Selnica ob Dravi, 339 nmv
|
Objavljeno: 01 Jun 2013 09:21 Naslov sporočila: Kompostiranje |
|
|
Kompost je ena najuporabnejših stvari za vrtnarja.
Še posebej takrat, ko je doma narejen.
Kako narediti dober kompost, kakšne načine kompostiranja poznamo?
<hr>
Priročen kompostnik:
brbr je napisal/a: |
Če boste potrebovali še kakšen komostnik, je zelo preprost način naslednji: v vogale kvadrata 1x1m v tla zabiješ lesene količke (recimo take za paradižnik), potem pa na notranjo stran količkov polagaš strešne letve, ki morajo biti malo daljše kot 1m, recimo 1.3m. Prvi letvi položiš na tla na nasprtni si stranici, drugi dve pa na preostali stranici, tako, da nalegata na prvi dve. Kompostnik gradiš s postopnim dodajanjem letev izmenično na nasprotni si stranici v višino do cca 1m.
Tak kompostnik je sila preprost za sestavljanje in razstavljanje. |
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30 Prispevkov: 19309 Kraj: Medvode-okolica 420 m nv
|
Objavljeno: 14 Jun 2013 06:16 Naslov sporočila: |
|
|
Najpreprostejša priprava domačega komposta
Pripravimo si prostor za kompostni kup - po možnosti v zavetni legi, v delni senci.
Teren naj bo odceden ali pa na dnu naredimo dobro drenažo iz kamenja ali drenažnih cevi. Voda na dnu komposta ne sme zastajati.
Zaželeno je, da ga ogradimo. V ta namen lahko uporabimo stare deske, neuporabne hlode ali kupimo že narejene dele iz katerih sestavimo okvir. Če imamo dovolj prostora, pripravimo dva prekata. V prvem odpadke zbiramo, v drugem jih zorimo.
Kaj spada na kompost:
- vsi vrtni in kuhinjski odpadki - tudi pokvarjene jedi, jajčne lupine (te morajo biti predhodno posušene in dobro zdrobljene, ker nerade razpadajo)
- ostanki sadja - razen bananinih olupkov in olupkov citrusov
- narezane ali zdrobljene veje in vejice grmovnic in drevja
- odpadki zelenjave, okrasnih rastlin, ovenelo cvetje , tudi lončnic - razen pelina in vinske rutice
- listje, dobro pomešano med ostalo - razen orehovega
- trava, plevel ki semeni - pred kompostiranjem namočimo za par dni v vodi, da prične gniti
- hišni prah, lasje, živalska dlaka
- volneni in bombažni odpadki
- lesni pepel - v zmernih količinah
- žaganje
- saje - samo od kurjenja drv
- časopisni papir - izogibam se tistemu, ki je močno pobarvan
- raztrgane kartonske škatle, papirnate vrečke
- nezrelo odpadno sadje (menda tudi nagnito, sama se temu izogibam)
Na kompost ne spadajo
- bananini olupki - preveč prepojeni s škropivi za kontrolo zorenja
- orehovo listje, pelin, vinska rutica - odganjajo deževnike
- limonine in pomarančne lupine - zaščiteno s škropivi
- cvetje iz cvetličarn - zaščiteno s škropivi
- zeljni storži - možnost prenašanja golšavosti
- bolne rastline
- kuhinjsko odpadno olje, z oljem prepojeni ostanki drobtin po cvrtju
- pasji in mačji iztrebki - zaradi možnosti prenašanja bolezni in zajedalcev
- nič, kar narava ne more razkrojiti.
Priprava komposta - prosto po Muhi
- vse leto na en kup mečem vse primerne odpadke v bližnjega od obeh prekatov.
- ko pride pomlad, iz zorilnega prekata poberem kompost in ga presejem.
- v izpraznjeni prekat na dno najprej naložim približno 10 cm plast smrekovih ali kakih drugih vej.
- na to plast pričnem prelagati odpadke iz zbiralnega prekata - najprej debelo plast (kakih 20 cm) odpadkov, nekaj lopat zemlje, par cm neuležanega hlevskega gnoja, če ga imam (kar je redko), znova odpadki, zemlja, odpadki, zemlja, dokler ne porabim vsega komposta. Čisto na vrh namečem še ves nezrel kompost, ki mi je ostal pri presejavanju. Pokrijem s kartonom (karton prepušča nekaj vlage obenem pa prepreči kaljenje plevela) in pustim do naslednjega leta. Sem in tja, če mi zmanjka prostora za kumare, jih posadim na ta kompostni kup. Sicer ga osiromašijo hranil, a samo vrhnjo plast.
Obstaja še cela vrsta pospeševalcev komposta in načinov, kako priti do uporabnega komposta v 3 mesecih, vendar tega doslej nisem uspela osvojiti.
Uporaba komposta
Vsepovsod, kjer želimo zemljo pognojiti. Ali ga vmešamo v vrhnjih 10 cm zemlje, ali natresemo v sadilno jamico h koreninam. Dobro se obnese, če ga na tanko potresemo čez posejana semena.
Za sadno drevje menda ni najbolj priporočljiv, zlasti, če smo kompostirali tudi gnilo sadje - tukaj bodo kakšno rekli sadjarji.
Še dodatek z veliko koristnimi napotki
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30 Prispevkov: 19309 Kraj: Medvode-okolica 420 m nv
|
Objavljeno: 14 Jun 2013 06:33 Naslov sporočila: |
|
|
mfranc je napisal:
Za kompost je kar nekaj receptov, s podvariantami
Če bi poskusil potegniti črto, oziroma zelooo okrogel pregled (na konjski noht) med najbolj znanimi metodami:
1. klasična metoda, z nanašanjem plasti do 30 cm svežega materiala in vmesnimi plastmi cca 10 cm gnoja, zrelega komposta, tudi zemlje itd. Zraven spada še plast grobega materiala spodaj in zaključno prekrivanje z raznimi materiali. Taki kupi/piramide gredo do višine 1,5 m, in širine pri tleh 1,5 m.
Predvideno je večkratno premetavanje - zrel kompost dobimo po dveh letih.
V ta recept pašejo še (lahko) naravna, tudi mineralna (predvsem dušik) gnojila, kamene moke itd., za boljšo predelavo.
- podvarianta, v izogib "garanju", je predvideno samo enkratno prelopatanje, potem ko se material sesede.
- v pomanjkanju materiala obstoja podvarianta z vkopom v zemljo, da se ne izgubi preveč koristnih snovi, vendar samo do debeline 30 cm, drugače pride do nepravilnega razkroja zaradi pomanjkanja kisika. Pride do zakisanja z raznimi kislinami, tudi mlečno (silaža)
- recimo podvarianta, hitri (šotni) komposti, ki so uporabni že po 1 -3 mesecih, in posebni komposti, ki jih je verjetno ogromno; po uporabljenem materialu imenovani: gnojni, listni, slamni, iz travne ruše, itd, itd
2. biodinamična varianta (verjetno samo eden od receptov ) temelji na tem, da se kompostna gmota ne premetava, ampak se v kup vnašajo razni biodinamični pripravki na bazi rmana, kopriv, baldrijana in drugih rož in substanc (gline, krvne kostne moke). Toliko, samo informativno, drugače je to cela znanost
3. kompostiranje z deževniki, isto se ne premetava, to naj bi nadomestili deževniki s svojim delovanjem. Če govorimo o specialnih deževnikih, ki se jih naseljuje v material, je to verjetno najboljši možni kompost, vendar tudi najzahtevnejši postopek! Znano je, da so te gliste zelo nepredvidljive - pobegnejo lahko zaradi več ali manj znanih vzrokov!
Vendar tudi čisto navadni kompostni deževniki rdeče barve niso od muh!
---
Nasploh za vse komposte logično velja, da čim bolj droben je material, z čimbolj ugodnim razmerjem ogljik/dušik, dobrim zračenjem, in uporabo pospeševalcev; tem hitreje je kompost zrel.
In kaj počnem jaz? Vse to, zmešano v gemišt :grin:
Skozi desetletja sem nekatere stvari poenostavil, ali zaradi časa, ali zaradi prostora, tako da sedaj kompostiranje pri meni poteka takole:
- za klasično premetavanje ni časa/prostora, koristim plastične kompostnike cca 80 x 80 x 80 cm, cca 500 l. Tudi tu je na tržišču cel kup nekoristnih igračk - glavne napake pa so: premajhne odprtine za zrak (tudi mojim bom v kratkem povečal/navrtal luknje) in nedomiselne otročarije okrog odpiranja (kot razna vratica spodaj). Pri mojih šesterorobih kompostnikih eno šestino od vrha do tal (poljubno) odprem v minuti in tudi v minuti sestavim, ko material enkrat letno vržem ven.
Začel sem sicer z lesenimi variantami kompostnikov, vendar hitro obupal zaradi gnitja lesa. Če bi spet šel na les, bi vsekakor uporabil trše sorte (hrast, kostanj itd. da ne govorim o tiku )
- tudi jaz verjetno ne dosegam vedno kritične mase za visoko temperaturo, ki potolče škodljivce (ne pa semena plevelov!), vendar pazim, da gre na kompost samo zdrav material.
Kuhanih odpadkov ne uporabljamo, čeprav so dovoljeni.
Ker materiala ne obračam, pa poskušam dodajati že nekako uravnovešen material: tako pokošeni travi vedno dodam material, ki ga imam na zalogi; ali suho listje, ali zdrobljeni (drobilec!) material od obrezovanja žive meje, grmovnic, drevja.
Vsaki novi plasti dodam tudi malenkost priboljškov; kot kamene moke, briketiranega gnoja, kompostnega pospeševalca itd.
Torej, ne obračam materiala, verjamem pa da mi pomagajo čisto navadni kompostni deževniki, ki jih je ogromno, selijo se od plasti do plasti, kjer je pač njihova hrana.
- kompost, ki ga uporabljam, je po terminologiji za klasično pridelavo, presni kompost (6 mesecev) za razliko od dozorelega (dve leti).
Tule bom spet omenil g. F. Vardjan-a, bil je res kompleten strokovnjak, teoretik in praktik!
On je večjo težo polagal na presni kompost, ki vsebuje več hranilnih substanc kot dozorel, in se razgrajuje, še ko ga vgradimo v zemljo.
Ga pa zato koristim večinoma za plodovke, ki takšen kompost prenesejo brez težav (sploh če je vnešen v zemljo že jeseni!) Lahko bi rekel, da kolobarim, ker naslednje leto na gredo pridejo rastline, ki svežega komposta ne marajo.
Komposta, ker je presnivec, tudi ne sejem, pač pa sproti pobiram večje, debelejše dele in jih vračam v kompostnik. Isto ponovim na gredi - z ravnanjem, grabljenjem poberem še ostanek nepredelanih odpadkov, predvsem lesene kose.
LP
mfranc
---
mfranc je napisal:
Seveda, tudi površinsko kompostiranje / zastiranje / mulčenje* je odličen način za izboljšavo zemlje
Pa še kup dodatnih bonusov.
Fino pa je najti optimalno količino in material za zastiranje, meni se (tudi) priporočeni zeleni materiali, kot je trava, niso obnesli, ker je zemlja večji del sezone preveč mokra. Kot zastirka mi zelo odgovarja tole kupljeno lubje, ali pa domači lesni drobljenci.
Če omenim že pripravljeno paradajzevo gredo za leto 2009, sem poleg komposta in še nekaj drugih materialov - ki sem jih plitvo zadelal v zemljo, prekril gredo z nekako 3 - 5 cm plastjo lubja (1,5 70 l vreče), to bom ponovil po presaditvi paradižnikov na prosto, in še enkrat sredi sezone...
* tile trije izrazi za čistune niso čisto istoznačajni, za praktike pa štimajo
---
KARTON = PAPIR + ŠKROB
Pred leti sem za kompost porabil precejšne količine kartona, sploh da sem koščke kartona mešal z zelenjavo, ki rada zapaca kompost, npr. ravno travni odkos.
Karton je veljal za priboljšek deževnikom, saj naj bi bil izdelan iz naravnih materialov: papir lepljen z škrobom. Vendar sem to opustil, v strahu, da uporabljajo kakšna "kemična" lepila.
Pa me zanima, ali kdo "zaprmej" ve kakšen je zdaj karton?
Sem se spomnil, da sem pred leti bil večkrat poslovno v Valkartonu, v Logatcu. Tudi okrog mašin, ki rolajo valoviti karton sem se "sprehajal"....
Danes sem govoril z prijaznim gospodom, šefom proizvodnje valovitega kartona. Torej (aleluja! glistoljubci ) za karton še vedno uporabljajo zgoraj navedene materiale.
- papir je lahko nov, ali recikliran
- škrob je večinoma koruzni
S temi materiali se izdeluje karton po celem svetu, v Evropi zaprmej
mfranc
muha je napisala:
V starejših navodilih za bio kompost je bil časopis vključen. Vmes se je pa pojavilo vse več barvnih prispevkov, zato ga jaz skoraj ne mečem na kompostni kup. Izjemoma kdaj, ko vanj zavijem odpadke, pa še takrat poiščem strani, ki niso v barvah.
Zato bi bila informacija o barvah res dobrodošla - pozna kdo kakega tiskarja od tam, kjer tiskajo časopise?
mfranc je napisal/a: | Tudi pri nas se papir izjemoma znajde na kompostu, samo kot embalaža odpadkov, recimo ostanek očiščene solate...
Ostalo odpeljejo v reciklažo, ali cicibani, ali poklicni zbiratelji odpadnega papirja.
Ne glede na zgoraj navedene dileme, mi je bil čedalje manj všeč tudi zato, ker je v bistvu na kompostu "težje prebavljiv", sploh, če se zgodi debelejša plast . Se pač zgodi .
Valoviti karton (mimogrede so mi razložili, da se zlaga/lepi do 7 slojne variante - ampak drugje) ima poleg tega, da je iz org. materialov, še eno lepo lastnost : ker je narejen z zračnimi kanali, "dovaja" v kompostni kup prepotreben zrak/kisik! Tudi zato se tako lepo spremeni v humus .
Pred leti smo v opuščeni leseni kompostnik (bil je celo pod streho) metali kartonske škatle, kot zalogo za mešanje; res je užitek gledati, kako ga takoj napadejo gliste, dobesedno izginja pred očmi!
mfranc |
mfranc je napisal/a: | mfranc je napisal/a: | Pred leti smo v opuščeni leseni kompostnik (bil je celo pod streho) metali kartonske škatle, kot zalogo za mešanje; res je užitek gledati, kako ga takoj napadejo gliste, dobesedno izginja pred očmi!
mfranc |
Malo kontroliram, kaj se mi zapiše
Ah, ta tiskarski škrat :grin:
Tale karton je bil samo deloma pod streho, saj vlaga/moča ga pa le mora dobiti, drugače deževnikom ne gre v slast
Zgoraj, k "mojemu" kompostu:
Čeprav večinoma uporabljam presni (polzrel) kompost, pa se zrelega/presejanega ne bi branil! Dobra, nevtralna stvar, ki paše vsepovsod, samo pot do njega je daljša....
Pa seveda, od te "končane" organske materije gre pot samo še v smer mineraliziranja, (3 leta traja, kao )
mfranc |
---
babaco je napisal:Mene pa zanima, če so tudi smrekove veje primerne za kompost. Imam jih kar precej, so ostanek od zimske zaščite občutljivih rastlin.
Predhodno bi jih strojno zmlel, ter nato kompostiral.
Zanima pa me zaradi smole, ki je je kar precej na vejah.
mfranc je napisal/a: | Mogoče pa ni tako hudo, jaz sem se obremenjeval z "smolnatim" žaganjem, pri borovnicah, pa sem že v jeseni videl, da žaganje v približno dveh letih strohni brez vidnih anomalij.
Sicer pa, ko so pred nekaj leti veje od posekane srebrne jelke čakale na odvoz - za en kamion jih je bilo , sem vzel v roke škarje in "pobrenkal" z debelejših vej male sekundarne vejice z iglicami in jih kompostiral za azaleje. Tanjše, primarne vejice sem samo razrezal.
Za hišo imam manjši kompostnik, kjer končajo odpadki iglavcev, resja, vse kar je dobro za azaleje. |
muha je napisal/a: | Vse smrekove veje in vejice uporabim za kompost. Nekaj jih vedno namečem na dno za drenažo (ene 10 cm),ostale pomešam med odpadke, nekaj jih porabim za zastirko. O tem, da so smolnate, sploh nisem nikoli razmišljala :-? . Rastlince se niso nič pritoževale, deževniki tudi ne - je izgleda vse v redu. |
---
muha je napisala: Takole izgleda naš kompostnik. Najprej smo imeli lesenega pa se ga je mož naveličal kar naprej popravljati, kar zaradi hudega klanca ni prav nič prijetno. Potem je pa lepega dne pripeljal tole betonsko zadevo, ki pridno služi že zadnjih 20 let.
Pogled s spodnje brežine. Slučajno je pokošeno, drugače se ga zaradi visokih kopriv še videlo ne bi .
Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha
Pogled od vrha
Prvi prekat je pod polivinilom pokrit z debelim kartonom. Notri mečem sprotne odpadke. Na vrhu v gajbici zbiram zelenje, da z njim pokrivam kuhinjske odpadke, ki še posebej privlačijo muhe in ose.
V desnem prekatu zori kompost za naslednje leto. Sama od sebe se je tja prištulila buča. Tisti plastenki pa nista za zimsko sejanje, ampak pasti za ose .
Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha
Dopoldne ga senčijo drevesa, popoldne brežina, raste pa tudi že trta, ki ga bo v bodoče prekrila še preostali del dneva.[/quote]
---
mfranc je napisal: Kompostiranje večjih količin sadja bi vzel zelo z rezervo, bolj kot reševanje problema "odpadka" s katerim ne vem kaj bi......
Morda res kot dislocirano kompostiranje, pa da se v parih letih dobi nekaj komposta.
- ker sadje vsebuje ogromno količino vode (se mi zdi da več kot 90%?) je pridelek komposta zelo skromen
- celo sadje, npr, jabolka, zelo počasi prepereva, dostikrat sem iz pripravljenega komposta izločal nepredelana jabolka. Verjetno ima sadež v lupini določene "zaščite", da zdrav sadež zdrži preko zime .
Mogoče varianta drobljenja sadja, plus mešanje z bolj suhim materialom (karton), z upoštevanjem dobrega razmerja N:C
- če sadje ne bo podvrženo termični fazi v kompostniku, bo "pridelek" (nekaj procentov mase svežega sadja) obogaten z veliko koncentracijo bolezenskih priboljškov [/quote]
[quote="muha"]Navodila za sekljanje vej za kompost pravijo 3 cm. Jaz ga malo priredim tja do 5 cm. Če boš delal 20 cm, jih malo potolči, da bo lubje deloma napokalo in bo prav tako v redu.
---
muha je napisal/a: | Nizki fižol dam cel v kompostnik, preklarja pa malo nasekljam.
Ker paradižnika nič ne škropim, ne dam v kompostnik niti najmanjšega sumljivega listka. Samo na sveže potrgane zalistnike in vrhove. Enako velja tudi za krompir. Celo, ko krompir lupim, gnile ali kako drugače obolele gomolje ali dele gomoljev vržem v smeti, ne na kompost.
Plevel pa: lahko gre tudi s semeni, če ti pletje ni odveč. Ena od teorij pravi, da je malo plevela celo koristno - najprej zastirka, potem pa s pletjem še zemljo rahljamo. Samemu kompostu semena ne škodijo.
---
muha je napisala:
Saje od kurjenja drv se, kolikor vem, lahko dodajo na kompost. Kljub temu imam do tega iz neznanega razloga neke pomisleke. Nekje sem prebrala, da so zelo primerne za gnojenje drobnjaka, zato jih del potresem okrog njega, ostale pa na okrasne grede.
Šla sem še brskat po internetu in v modrostih starih dedov, bolje rečeno starih Štajercev (Narodni list -glasilo narodne stranke za Štajersko, 21.03. 1907) našla tole:
Saje kot gnojilo. V teku zime se naberejo saje. katere se dajo prav dobro uporabiti kot umetno gnojilo. Ker imajo v sebi mnogo dušika, izvrstno učinkujejo na razvoj rastlin; če gnojimo n. pr. vrtnice s sajami, zapazimo, da bode temnejše listje in da močno poganjajo. Saje se natrosijo krog rastlin ter se zemlja nalahko okoplje. Po gnojitvi je najbolje rastline poškropiti, Ker so saje, ki pridejo na listje, škodljive za rastlino.
Se pravi, da jih je res najbolje kar potresti okrog rastlin. |
---
mfranc je napisal: Parangalus, nekaj dni nazaj sem "odkril" moj kompostnik za kisli kompost.
Res je čisto pozabljen, kislega komposta trenutno nisem rabil in je pozabljen; celo tako, da nisem mase v njem niti vlažil celo leto. Zato sem bil neprijetno presenečen ko sem hotel v kompostnik dodati nekaj hobukov drobno narezane tise. V kompostniku je bil še skoraj do vrha material od
- lansko javorjevo listje
- lanska suha praprot
- letošnje smrekove veje od zimske zaščite rastlin
pa še kaj bi se našlo, tudi šoto sem dajal občasno notri....
Novi material sem sicer natlačil notri, je pa kompostnik cca 400 litrov, in na taki lokaciji, da kakšno mešanje odpade - vroče kompostiranje verjetno tudi odpade, razen če bi vse prelil z kakšnim dušičnim gnojilom, recimo Ureo?
Me zanima, ali bi si lahko kaj pomagal s bokašijem, oziroma njegovimi sestavinami ?
kompost iz tega kompostnika, pridelan po naravni poti.
Letos je tako zamujeno, bom poskusil pospešiti spomladi. Ampak morda nisem bil precizen, smrekove veje in veje od tise sem razrezal do debeline pol cm, pa kdaj tudi malo čez. Debelejša je bila veja, bolj na kratko sem rezal. Poudarek pa seveda na iglicah, golih vej nisem rezal.
Se to tudi predela?, če pa ne, pa tudi ni problema...
Eh, vsekakor želim imeti kisel kompost .
Verjetno pa je listje boljši medij, material za predelavo? Leta in leta sem se "boksal" z velikimi količinami javorjevega listja z bližnje zelenice, ki nerado prhni. No ja, zadnjo zimo se je nam najbližji javor posušil, pa tudi njem bližnjega pobira, tako da s listjem ne bo več problema.
LP
---
Tam pri ameriških borovnicah smo debatirali o ogrcih v zemlji in prišli še do:
Danes grem ponovno pazljivo skozi tekst o ZLATI MINICI in najdem tale stavek
their larvae are the insect equivalent of earth worms and help make very good compost where they are often found in great numbers.
da naj bi bili ogrci zlate minice v predelavi komposta enakovredni deževnikom :o :o :o . Sedaj pa res ne vem več, ali naj jih bom vesela, ali ne
muha je napisal/a: | mfranc je napisal/a: | Muha, ne se bat - če ne lažejo, zlata urca ne poškoduje cvetov...
|
To moram pa še preveriti . |
mfranc je napisal/a: | Kar daj :grin:
Precej sem prelistal internet ( , in moram reči, da nisem našel nič črno na belem podatkov, da delajo škodo....
Večina podatkov govori, da se hranijo s cvetnim prahom, pa manj podatkov da z nektarjem in baje zelooo izjemoma s semeni....
Mogoče pa so po domače štorasti in tudi kaj polomijo ?
Sam jim nikoli nisem gledal pod zobe , da bi imel kaj za dodati; upam samo da ne bodo po krivem obsojeni f3 .
LP |
Nazadnje urejal/a muha 10 Jan 2019 15:53; skupaj popravljeno 1 krat |
|
Nazaj na vrh |
|
|
bobolino
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 18:09 Prispevkov: 2921 Kraj: Selnica ob Dravi, 339 nmv
|
Objavljeno: 19 Jun 2013 08:06 Naslov sporočila: |
|
|
Imam vprašanje. Poleg odprtega kompostnika sva letos nabavila takega plastičnega, zaprtega, z luknjami ob straneh in z loputo spodaj. Upoštevam vse nasvete, sem dolagamo gospodinjske odpadke, in vsakič se to pokrije z zeleno ali rjavo maso. So se pa pred to vročino noter zaredile tiste svetleče mesarske muhe, groza jih je bilo, in posledično je ves kompostnik poln belih črvičkov. Od zunaj sem kompostnik poškropila s sredstvom za odganjanje muh. Vem, ni eko, ampak zdaj so odšle, noter pa še zmeraj gomazi. Jaz bi najraje vse skup odnesla v gozd, ker to je popolno nasprotje lanskega komposta, kjer je mrgolelo živo rdečih deževnikov.
Kaki nasveti? _________________ "But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë |
|
Nazaj na vrh |
|
|
magnolija
Pridružen/-a: 13.06. 2013, 14:20 Prispevkov: 363 Kraj: Posavje
|
Objavljeno: 19 Jun 2013 09:36 Naslov sporočila: |
|
|
Kompost na delni senci, na uležanem odlično uspevajo bučke, paradižniki ....
Sicer imam tri kompostne kupe. Prvi je že za uporabo, drugi bo drugo leto spomladi, tretjega začenjam polniti letos in ima časa za zorjenje. Kompostiram popolnoma naravno brez kupljenih dodatkov. Redno ga prekopljem, v suši tudi zalijem.
_________________ http://www.procreo.jp/labo/flower_garden.swf
(klik na črno polje)
Lp Magnolija |
|
Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30 Prispevkov: 19309 Kraj: Medvode-okolica 420 m nv
|
Objavljeno: 19 Jun 2013 13:02 Naslov sporočila: |
|
|
Bobolino, a si dala notri sveže kuhinjske odpadke, ali iz organka? Predstavljam si, da bi dobra doza biogena pomagala zadušiti tudi črvičke, vem pa ne, še nisem poskusila.
Ali pa mogoče par litrov kropa?
Nazadnje urejal/a muha 20 Jun 2013 10:57; skupaj popravljeno 1 krat |
|
Nazaj na vrh |
|
|
bobolino
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 18:09 Prispevkov: 2921 Kraj: Selnica ob Dravi, 339 nmv
|
Objavljeno: 19 Jun 2013 13:11 Naslov sporočila: |
|
|
Prekrila sem z bokašijem, pa so se prebili na plano. Mogoče bi poskusila krop. Muh pa res ni več.
Sveži odpadki so bili, imam pa še v enem organku predelane, bo še šlo to gor.
Nekje bi morala deževnike dobit. _________________ "But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë |
|
Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30 Prispevkov: 19309 Kraj: Medvode-okolica 420 m nv
|
Objavljeno: 19 Jun 2013 13:12 Naslov sporočila: |
|
|
Sveži odpadki in kompost poleti = groza . To je bil poleg mačk in glodalcev eden bistvenih razlogov, da sem kupila Organko. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
bobolino
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 18:09 Prispevkov: 2921 Kraj: Selnica ob Dravi, 339 nmv
|
Objavljeno: 19 Jun 2013 13:24 Naslov sporočila: |
|
|
Bom tudi jaz prej organkirala. Ni druge. _________________ "But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Peter
Pridružen/-a: 09.06. 2013, 00:52 Prispevkov: 697 Kraj: Lucija
|
Objavljeno: 19 Jun 2013 19:36 Naslov sporočila: |
|
|
bobolino je napisal/a: | Imam vprašanje. Poleg odprtega kompostnika sva letos nabavila takega plastičnega, zaprtega, z luknjami ob straneh in z loputo spodaj. Upoštevam vse nasvete, sem dolagamo gospodinjske odpadke, in vsakič se to pokrije z zeleno ali rjavo maso. So se pa pred to vročino noter zaredile tiste svetleče mesarske muhe, groza jih je bilo, in posledično je ves kompostnik poln belih črvičkov. Od zunaj sem kompostnik poškropila s sredstvom za odganjanje muh. Vem, ni eko, ampak zdaj so odšle, noter pa še zmeraj gomazi. Jaz bi najraje vse skup odnesla v gozd, ker to je popolno nasprotje lanskega komposta, kjer je mrgolelo živo rdečih deževnikov.
Kaki nasveti? |
Po moje imaš premokro vsebino in gnije. Poskusi dodajat več suhih, rjavih stvari, bogatih z ogljikom.
L.p. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
irenakk
Pridružen/-a: 12.06. 2013, 09:54 Prispevkov: 577 Kraj: Ajdovščina
|
Objavljeno: 19 Jun 2013 22:49 Naslov sporočila: |
|
|
Kolikor vem, na kompostni kup ne sodijo kuhane stvari in ostanki mesa ipd. Mesarske muhe (tiste zelene svetleče) ne gredo na npr. olupke krompirja.
Če že dam kaj takega v kompostnik, potem dam to bolj v sredino kupa in prekrijem s plastjo "zelenjave". Tako nimam težav niti z nezaželenimi živalmi niti s smradom. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
brbr
Pridružen/-a: 06.06. 2013, 12:30 Prispevkov: 8002 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 20 Nov 2013 16:27 Naslov sporočila: |
|
|
Prejšnji teden sem zaključila s pripravo kompostnega kupa, ki ga pripravljam po biodinamični metodi.
Imam dva kompostna kupa-na prvem zbiram odpadke skozi vse leto, drugi kup pa je "zaključen" (nanj ne odlagam odpadkov) in zori eno leto.
V jeseni humus iz dozorelega kompostnega kupa potresem po vrtu in na mestu odstranjenega kupa pripravim novega, tako, da najprej po tleh razporedim nekaj bolj grobega matriala (veje, debelejša stebla rastlin,...) dodam malo lanskega komposta in začnem prelagati material s kupa na katerem sem skozi leto zbirala odpadke. Material zlagam po plasteh-nekaj materiala s kupa, nato plast svežih odpadkov z vrta in tako naprej. Ko pridem cca na polovico višine bodočega kupa, po površini razporedim biodinamične preparate (5). Potem naložim še preostali material. Kompostni kup potem poškropim s pripravkom iz baldriajna in ves kompostni kup pokrijem z listjem.
Tako pripravljen kup pustim pri miru do naslednje jeseni, ko je zrel in ga raztrosim po vrtu, na njegovem mestu pa izdelam novega....
Preparati, ki se po biodinamični metodi dodajajo kompostu, naj bi uravnavali procese razgradnje v kupu in pripomogli k tvorbi kvalitetnega humusa.
Na zanimivost sem naletela včeraj med listanjem knjige "Babičini nasveti za dom", kjer je opisan podoben pripravek (uporabljena so enaka zelišča, le priprava le-teh je drugačna) za dodajanje kompostu, kot jih predpisuje biodinamični način priprave.
Dodajam še slike moje "delovne akcije"
zrel, eno leto star kompost
med prelaganjem: levo kup, kjer sem zbirala odpadke, desno nastajajoč nov kompostni kup
zaključen kompostni kup, ki bo zorel eno leto
pripravljen prostor za novo zbirnanje odpadkov. _________________ naredimo svet lepši |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Harka
Pridružen/-a: 01.07. 2013, 08:34 Prispevkov: 123 Kraj: Ljubljana, tudi do 600m nmv
|
Objavljeno: 23 Nov 2013 15:49 Naslov sporočila: |
|
|
Brbr, kako pa ježek? Se je že preselil ali še vztraja pri svojem domeku? |
|
Nazaj na vrh |
|
|
brbr
Pridružen/-a: 06.06. 2013, 12:30 Prispevkov: 8002 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 24 Nov 2013 07:54 Naslov sporočila: |
|
|
O, Harka, lepo, da si se spomnila na mojega pomagača
Izgleda, da je ježku moj kompost kar všeč, tako že drugo sezono vztraja v istem bivališču. Pri odstranjevanju zrelega komposta sem tako del z ježkovim domom pusila nedotaknjen, potem pa okoli razmestila nov material za kompostiranje.
Upam, da ga moje brkljanje ni preveč motilo in mi bo še naprej delal družbo in veselje. _________________ naredimo svet lepši |
|
Nazaj na vrh |
|
|
slavc
Pridružen/-a: 10.06. 2013, 13:35 Prispevkov: 203 Kraj: med Savama, 500mnm
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|