 |
Gartlc
Forum o vzgoji, negi, razpoznavanju in izmenjavi rastlin, sodelovanju z naravo ter druženju ljubiteljev vrtnarjenja
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
matelicl
Pridružen/-a: 24.10. 2013, 06:25
Prispevkov: 18
Kraj: Kranj
|
 Objavljeno: 21 Okt 2018 18:31 Naslov sporočila: Bela plesen na otrobih |
 |
|
Žlehtnoba, bela plesen na otrobih ti pove, da MO opravlja svoje delo tako kot je treba. Sam imam v rastlinjaku čez zimo dva plastična kontejnerja kamor nosim kuhinjske odpadke in poleg otrobov dodajam tudi suho listje vsebino pa prekrijem s slamo. V prvega samo odlagam fermentirane odpadke in jih prekrivam, v drugem pa na vsake 3 dni vsebino premečem. V drugem tako veliko hitreje dobim zrel kompost (odvisno od zunanje temperature a najkasneje v 30 dneh) prijetnega vonja, ki ga raztrosim po rastlinjaku. Ko je drugi izpraznjen ga napolnim z vsebino iz prvega in tako pospešim proces kompostiranja. V oba kontejnerja pa vsakih 7 dni dodam raztopino sladkane deževnice, malo amonijaka žlico moke in kvas.
V rastlinjaku gojim paradižnike že 9. leto brez menjave zemlje in nimam nobenih problemov, paradižnik pa mi vsako leto obilno obrodi. Preostali kompost roma v privzdignjene grede in do sredine maja imam gredice lepo pognojene. Čez zimo tako porabim okoli 30 kg otrobov in 3 velike vreče za odpadke suhega listja.
_________________
LP
Lado
Nazadnje urejal/a matelicl 22 Okt 2018 05:35; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
muha
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30
Prispevkov: 18593
Kraj: Medvode-okolica 420 m nv
|
| Objavljeno: 21 Okt 2018 18:37 Naslov sporočila: |
|
|
Žlehtnoba: normalno je, da se je na otrobih naredila plesen - pospešeno razpadanje pač. Taka plesen se naredi tudi na mulčenju, kadar ga po plasteh posujem z organkom.
Glede zakopavanja pozimi: sedajle v jeseni si nagrabi za par vreč listja in ostalih organskih odpadkov. Če fermentiranih odpadkov ne moreš zakopati, jih vsakokrat prekriješ s pošteno plastjo listja (pol 70 litrske vreče je čisto dovolj), malo potlačiš in pred padavinami zaščitiš s kartonom, folijo ali čim podobnim. S tem precej omiliš tudi uhajanje vonja.
Računaj na to, da bodo odpadki kljub temu do spomladi počakali v nespremenjenem stanju. Enako je, če jih zakoplješ v zemljo. Dokler se tla ne ogrejejo, se ostanki ne razkrajajo. Lahko si pa tudi pripraviš en večji sod, kamor jih odlagaš do takrat, ko se zunaj dovolj otopli. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Žlehtnoba
Pridružen/-a: 10.10. 2017, 11:22
Prispevkov: 866
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 21 Okt 2018 23:37 Naslov sporočila: |
|
|
Super-resno-hvala obema!
Pač, nimam še prakse s tem pozimi (šele letos začel z bokašijem). Se pravi pozimi pride prav vsaka suha snov (listje, karton, tudi otrobi), predvidevam pa, da časopisni papir ni ravno primeren zaradi črnila (razna barvila, mogoče primesi kakih kovin? Ne vem, kaj uporabljajo v tiskarnah).
Sicer sem pa računal na nedelovanje MO v hladnih dneh, ja. Se je že tule nekje o tem pisalo, da grejo nekako pod 10 (ali  stopinjami na "zaslužen počitek" in spomladi, ko se temp. spet dvignejo nad to cifro, vstanejo in grejo nazaj delat 
Bom poročal tudi o tem, kaj bom dobil iz kompostnega kupa, ko ga odprem - s tem bom zastrl vrt, potem pa priprava na nov letni cikel.
_________________
go with your instinct to live as you want |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 16.06. 2013, 18:31
Prispevkov: 1999
Kraj: Vitanje
|
| Objavljeno: 25 Okt 2018 16:04 Naslov sporočila: |
|
|
Zelo se ti splača nabrati tudi krtine in jih shraniti v žaklih v kakšni vrtni lopi ipd.
Ko izprazneš vedro s fermentiranimi odpadki, jih po plasteh sproti zakrivaš s suho snovjo.
Če imaš možnost, naberi čim bolj preperelo listje. Ponavadi se skriva pod plastjo akutalnega jesenskega.
Jaz ponavadi naberem eno leto staro listje, še predno novo dol pade. Bukovi, gabrovi gozdovi so super.
Kot so že omenili - otrobi so vir hrane za mikrobe. Z veseljem so se razmnožili na otrobe in jih začeli predelovati. Bela plesen je ponavadi zelo dober pokazatelj tega.
Preberi še parkrat tale citat. Je matelicl opisal zelo dober sistem kako ravnati s fermentiranimi odpadki.
Intenzivnost kompostiranja prilagodiš svojim zmožnostim glede časa in energije.
| matelicl je napisal/a: | | Sam imam v rastlinjaku čez zimo dva plastična kontejnerja kamor nosim kuhinjske odpadke in poleg otrobov dodajam tudi suho listje vsebino pa prekrijem s slamo. V prvega samo odlagam fermentirane odpadke in jih prekrivam, v drugem pa na vsake 3 dni vsebino premečem. V drugem tako veliko hitreje dobim zrel kompost (odvisno od zunanje temperature a najkasneje v 30 dneh) prijetnega vonja, ki ga raztrosim po rastlinjaku. Ko je drugi izpraznjen ga napolnim z vsebino iz prvega in tako pospešim proces kompostiranja. V oba kontejnerja pa vsakih 7 dni dodam raztopino sladkane deževnice, malo amonijaka žlico moke in kvas ... Čez zimo tako porabim okoli 30 kg otrobov in 3 velike vreče za odpadke suhega listja. |
_________________
Aljaž Plankl
http://vrtbrezprekopavanja.si/ |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Žlehtnoba
Pridružen/-a: 10.10. 2017, 11:22
Prispevkov: 866
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 27 Okt 2018 17:07 Naslov sporočila: |
|
|
Bravo, hvala! Saj povsod je nekaj improvizacije, tudi pri meni bo tako. Včasih izpade, da preveč na prvo žogo alarmiram cel forum, ko bi lahko v miru prišel do enakega zaključka (trajalo bi pa vseeno malo dalj).
Tudi tale ideja z listjem je super, imam že dva 120l "samostoječa" žakla (jutasta vreča, znotraj pa vzmet) pripravljena, da poberem zalogo listja po vrtu. Ne bo ravno bukev pa to, ampak od sadnega drevja, trte (včasih sem presežek peljal kar na deponijo   )...
Če drugega ne, je dober pokazatelj mojega letošnjega (dobrega) dela v pravi smeri to, da je sedaj po skorajšnjem koncu sezone izgled vrta resnično popolnoma drugačen kot prejšnja leta; prej vse brazde obvezno porasle s travo, grede zapleveljene (če nisem bil "priden" in sproti bil bitko z nebodijihtreba pleveli). Letos je bil vrt prvič podvržen eksperimentu, imenovanem "vrt brez prekopavanja". Po pravici povedano tudi komposta nisem prav uporabljal - prejšnja leta sem ga sramežljivo dodajal spomladi ob setvi, letos (oziroma lani jeseni) pa prvič z njim prekril / zastrl celoten vrt - in, to mi lahko verjamete, vse zgoraj dobrega našteto po zaslugi GARTLCA. 
_________________
go with your instinct to live as you want |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30
Prispevkov: 18593
Kraj: Medvode-okolica 420 m nv
|
| Objavljeno: 28 Mar 2022 11:36 Naslov sporočila: |
|
|
Večkrat sem se pogovarjala z ljudmi, ki bi z veseljem uporabljali organko, a proizvedejo premalo odpadkov, da bi ga napolnili najkasneje v 3 tednih. Ni mi dalo miru in sem po daljšem razmišljanju doma naredila čez zimo poskus:
Uporabila sem 5-litrsko plastično posodo, brez odtoka, ki jo je moč neprodušno zapreti. Na dno sem par dni metala uporabljene kuhinjske brisače (z namenom, da vpijejo odvečno tekočino) potem sem jo, enako kot klasične organko posode, napolnila in zaprla.
Rezultat: vsebina je fermentirala povsem enako, kot v klasičnih posodah. Brisače so lepo popile vso odvečno tekočino.
Razmislek: morda je tak način bolj primeren za čas, ko nimamo veliko mokrih odpadkov (od paradižnika, kumar ....) ali pa dodamo na dno višjo plast brisač.
Zaključek: fermentiranje z bokašijem si lahko privošči vsakdo, ne glede na količino organskih odpadkov.
Še o doma izdelanih posodah za fermentiranje po zuf-u |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mfranc
Pridružen/-a: 05.06. 2013, 09:01
Prispevkov: 4527
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 02 Jun 2022 13:44 Naslov sporočila: BIOGEN ORGANKO |
|
|
Včeraj sem šel v Kalio, kar precej robe sem rabil. Med drugim tudi kompostni pospeševalec. Ker sem bil malo specifičen, sem prodajalko prosil da mi najde kaj ustreznega. Želel sem kompostni pospeševalec brez NPK dodatka. Ja, tudi takšni so, pridelani kompost pa je prava energetska bomba .
Prinesla je dva, vzel sem manjši zavitek, Biogen Organko. Če bi bil bolj pozoren, bi se mi posvetilo kaj je to, če bi pisalo Bokaši, pa sploh.
Podatkov za kompostiranje s tem je bolj malo (recimo "malenkost", koliko materiala lahko predela ta Organko). Osnovni podatek je, da posipaš vsak dan, da količino, 1 kg porabiš v mesecu dni.
https://bhsi-cdn2.elasticbox.eu/media/mf_webp/jpg/media/catalog/product/cache/6de3e7777ad3628786721ceb26ed6eca/6/7/67898848.webp
Prosim kakšnega bokaši praktika, da mi pove, kaj lahko v mojem primeru storim.
Spomladi kompostnika nisem izpraznil, tako je v 1,0 m visokem kompostniku (površine cca 0, 7 m2) približno 1/3 lanskega komposta, in 1/3 letošnjih odpadkov. Te dni pa sem pridelal en nabito zvrhan koš odrezkov kakija, ki so že razseckani na manjše kose. Sem pa blizu odločitvi, da kaki še dodatno znižam za previsoke poganjke - še najmanj za pol koša materiala.
Pripravljen sem letošnje odpadke dati ven iz kompostnika, in jih po slojih vračati, če to pomaga pri predelavi. Neznanka pa mi je, ali lahko ves ta material dam na kompost v nekaj dnevih; lahko ga dam začasno na čakanje....
_________________
mfranc |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
kate
Pridružen/-a: 04.05. 2014, 11:19
Prispevkov: 983
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 02 Maj 2023 17:52 Naslov sporočila: |
|
|
Pozdravljeni!
Sem se vrgla v te vode. Kakšne so izkušnje z dolgoletnimi uporabniki - kje oz. kateri posip kupovat, da je "zdrav", ucinkovit in, da ne bankrotiraš?
Hvala! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 31.05. 2013, 10:30
Prispevkov: 18593
Kraj: Medvode-okolica 420 m nv
|
| Objavljeno: 02 Maj 2023 18:09 Naslov sporočila: |
|
|
kate: Kupiš mikro organizme (drobnoživke), melaso in otrobe in ga narediš doma. Jaz to počnem že vse od takrat, ko smo zadnjega skupaj pripravili pri Plamenki.
Še ceneje je, če greš kar v gozd nabrat listavko (plast tik pod listjem in nad zemljo), namesto melase je lahko tudi sladkor, otrobe je pa le treba nabaviti.
Več o domačem bokaši posipu
mfranc: tole tvoje lansko vprašanje sem čisto prezrla. Sicer bi ti pa tudi ne mogla dati kakih učinkovitih nasvetov, ker vse delam po domače po liniji najmanjšega napora. Ko izpraznim zorilni prekat, tja premečem (oz. mi premečejo) material iz zbiralnega prekata. Po vsaki cca 20 cm plasti potresem toliko bokašija, da je dodobra poprašeno. Ker je v mojem materialu veliko lesnega drobljenca, dodam še par pesti biogrene. Uporabno je čez eno leto. Tisto, kar rabim za lonce, presejem, ostalo gre tako, kot je na grede v obliki zastirke. Z vsemi nerazpadlimi koščki vred. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
kate
Pridružen/-a: 04.05. 2014, 11:19
Prispevkov: 983
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 19 Maj 2023 15:35 Naslov sporočila: |
|
|
No, sem sedaj pri tem kuhinjskem kompostiranju z bokaši posipom.
Moje opazke:
9l se hitro napolne (sploh, če npr. oluščiš kilo graha).
V 10 dneh se nič ne zgodi, tudi, če daješ posip.
Torej, super za shranjevanje, da ne "smrdi", za nas, ki smo v mestu. Praktično tako-tako. Ekonomično pa tudi ne preveč (drugo bi bilo, če bi imela doma narejen posip). |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
