|
Gartlc Forum o vzgoji, negi, razpoznavanju in izmenjavi rastlin, sodelovanju z naravo ter druženju ljubiteljev vrtnarjenja
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
Ruby
Pridružen/-a: 11.09. 2014, 13:13 Prispevkov: 121 Kraj: Medno
|
Objavljeno: 11 Feb 2015 16:03 Naslov sporočila: |
|
|
Voda, a kar sedaj si jih že? Jaz sem mislila, tam nekje konec februarja; sedaj bo ponoči še minus. Če je pa tako, jih bom jaz tudi jutri. Hvala, da si opozorila. Evo, jaz bi ga takoj pihnila... |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Ruby
Pridružen/-a: 11.09. 2014, 13:13 Prispevkov: 121 Kraj: Medno
|
Objavljeno: 11 Feb 2015 16:26 Naslov sporočila: |
|
|
Sem šla pogledat setveni koledar Marije Thun, pa je tudi danes cvet. Sicer me pa mika, da bi jo šla kar sedaj porezat, ko tako sonček sije. In vsekakor se bom držala tvojih navodil.
voda je napisal/a: | ma škoda, da nisi posadila še dve brezi. vse tri v trikotnik brez glicinije. |
Ja to pa ne! Brez glicinije pa ne!
voda je napisal/a: | škoda, da si jh posadila tako blizu. "a što je, tu je". če si predvidela (predvidevam) na tej zeleni površini minimalno rastlin... |
voda je napisal/a: | če je to minimalistična zadeva ti predlagam da na travnik levo postaviš zelo velik, eleganten, visok lonec v sivi ali črni barvi. če hočeš da izstopa pa glinen. v njem nekaj enoletnic različnih oblik listov in cvetov: 1. v modri barvi, 2. v modro vijoličnoroza ali 3. pisani. ne glede na kompozicijo barv dodaj visečo rastlino s sivimi drobcenimi listi (hja imena se ta hip ne spomnim, a povsod so). te rastline morajo biti delno viseče. oprosti, to so že druge zgodbe in ne sodijo sem. |
Sem vesela vsakršnih predlogov. Trenutno je tam samo trava, pa jo je precej zoprno kosit. Sploh si pa želim malo barv; če bo mogoče, čez vse leto. Ravno danes sem gledala temo Prezimne trajnice, pa brskam po knjigi, ki mi jo je predlagala Metuljc - Zdravilne rastline. Nekaj lepega moram sestavit: sivka, šmarnice, kdo ve, če bi rasel encijan pa teloh, šentjanževka, vijolica... Res je tole za drugo temo.
voda je napisal/a: | če ne bo zmrzali kar hrabro nad glicinijo. obe rastlini in glicinija in breza sta stoletnici tako da boš imela časa naučit se obrezovanja. lpvoda |
Si me potolažila. Lep pozdrav. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Ruby
Pridružen/-a: 11.09. 2014, 13:13 Prispevkov: 121 Kraj: Medno
|
Objavljeno: 11 Feb 2015 18:22 Naslov sporočila: |
|
|
Vem, da te sedaj pa že resnično nadlegujem, ampak te vseeno prosim še za eno pojasnilo.
Jaz sem šla namreč prej res porezat glicinijo in sem kar stala in gledala in se nisem mogla odločit. Fotografirala nisem, ker mi je nerodno in ti bi mi verjetno rekla, da se je sploh dotaknila nisem... V resnici sem se bala, da če jo čisto porežem (nekaterih kratkih vejic bi jo še rada očistila) pa sploh ne bo cvetela.
Moje vprašanje je pa, ali ti porežeš čisto vsako (lansko) vejico, pa magari samo vrh, če je kratka? Pri veliko kratkih vejic sem opazila, da imajo na začetku (verjetno veja, ki je izrasla lani) dve majhni očki, za njima pa cca tri kar precej debelejše. Jaz sem potem kar tiste debelejše odrezala - naredila sem rez približno tam, kjer je rdeča črta na spodnji sliki. A sem ga polomila?
Hvala Voda za potrpljenje z menoj. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
voda
Pridružen/-a: 06.06. 2013, 09:15 Prispevkov: 2668 Kraj: Ljubljana in Istra
|
Objavljeno: 12 Feb 2015 08:43 Naslov sporočila: |
|
|
Ruby prav si naredila. no vidiš, da znaš. tudi jaz tako delam. tudi te druge vejice naokoli ne šparaj. lpvoda _________________ Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti) |
|
Nazaj na vrh |
|
|
voda
Pridružen/-a: 06.06. 2013, 09:15 Prispevkov: 2668 Kraj: Ljubljana in Istra
|
Objavljeno: 12 Feb 2015 09:08 Naslov sporočila: |
|
|
glicinijo lahko obrezuješ tudi na koncu feb. in še v začetku marca. samo mene takrat tukaj v Lj. ne bo a moram še veliko postorit na Lj. vrtu. zato sem začela tako zgodaj. ko obrezuješ je pomembno da vsaj nekaj ur po rezu ne zmrzuje, da se rana posuši. zato je v tem času to opravilo dobro počet v dopoldanskem času. rastlina je še dormentna (mirovanje-zaspana) in ne pretaka življenske sokove, zato se nima kaj zmrzniti. pozicija tvoje glicinija je itak zaščitena zaradi zidu. ob njem je, če ni prepišno zagotovo kakšna stopinja več. lpvoda
naj dodam: cvetovi pomrznejo ko so še v nastavku (to je v aprilu), če pride močna slana ali mraz. _________________ Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti) |
|
Nazaj na vrh |
|
|
figula
Pridružen/-a: 23.06. 2014, 21:26 Prispevkov: 3112 Kraj: MS
|
Objavljeno: 14 Feb 2015 14:36 Naslov sporočila: |
|
|
voda moj poklon, naredila si široko in obsežno zbirko vseh sort rastlin (tak cilj sem si letos tudi jaz zastavila )
Slike tvojih glicinij so čudovite, opisi prav tako!!
Če bo šlo po sreči, bom tole temo dopolnila s slikami sadik, ki rastejo iz semen
(dokler nimam kaj pametnega ponudit v menjavo, raje manj fehtam ) |
|
Nazaj na vrh |
|
|
voda
Pridružen/-a: 06.06. 2013, 09:15 Prispevkov: 2668 Kraj: Ljubljana in Istra
|
Objavljeno: 14 Feb 2015 18:01 Naslov sporočila: |
|
|
saj nisi fehtala. jaz sem ti ponudila.
veš Figula, če nekaj dam, podarim ne glede kaj je, niti kakšne vrednosti je mi nikoli "ama nikad" ne pride na pamet, da moram dobiti enako vrednost nazaj. drugo je, če se tako dogovorimo.
pa še v nekaj sem prepričana, ker se mi to dogaja, da ob takih dejanjih dobim povrnjeno nekje drugje. lpvoda
PS: na tebi je, da rečeš da ali ne gliciniji. _________________ Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti) |
|
Nazaj na vrh |
|
|
juglans
Pridružen/-a: 01.07. 2013, 15:19 Prispevkov: 3400 Kraj: Ribiška vas, ob Savi
|
Objavljeno: 14 Feb 2015 18:17 Naslov sporočila: |
|
|
... ko je že toliko (zelo, zelo zanimivega) govora o glicinji sprašujem sledeče, ...
Bi bilo mogoče na kakšen način vzgojiti samostojno stoječo rastlino - drevo glicinije? S kakšno začasno oporo, morebiti začasnim gostiteljskim drevesom, torej brez zida, pergole in podobnega. Kakšen trik, izkušnja, vedenje?
Na primer, da hkrati posadim drevo in glicinijo.
In če že, kako vzdržno pa bi bilo takšno deblo ob recimo mokrem snegu na krošnji. Ob cestah namreč opazujem lepe cepljene mačice ali vrtnice na dvignjenih krošnjah, ki prav žalostno ležijo prevrjene ali nepopravljivo polomljene.
No, da ni hrast mi je jasno, le zanima me kakšen je les. Krhek, upogljiv, žilav, tog, ...?
Če bi slučajno kdo vedel. (voda?)
Konkretne konstrukcije ne bi postavljal, bi pa hkrati posadil recimo brezo ali pa macesen.
Ter še eno povezano vprašanje. (ruby, okužila si me ) Kako bi bilo v takšnem primeru s cvetenjem, saj je ne bi obrezoval, ko bi bila višje v krošnji drevesa?
... , in še pod vprašanje. Kako se glicinija na splošno obnaša v slabših tleh? Manj rodovitna zemlja z odstranjenim vrhnjim slojem žive in rodovitne prsti recimo. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
figula
Pridružen/-a: 23.06. 2014, 21:26 Prispevkov: 3112 Kraj: MS
|
Objavljeno: 14 Feb 2015 19:02 Naslov sporočila: |
|
|
voda, ja - prosim za glicinijo
juglans, da se jo oblikovati v drevesce - pravzaprav v bonsaj. Nekaj sem že o tem brala, pa malo pozabila - ko bo pravi čas, se bom spet zapodila v svetovno knjižico po napotke. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Ruby
Pridružen/-a: 11.09. 2014, 13:13 Prispevkov: 121 Kraj: Medno
|
Objavljeno: 14 Feb 2015 19:06 Naslov sporočila: |
|
|
Juglans odtipkaj v Google wisteria tree. Glicinija je lahko tudi prečudovito drevo. Že enoletne veje olesenijo in jih ni več mogoče "zvijati" po svoje. Tole je iz moje enoletne izkušnje . Za ostale info potrebujemo pa prave strokovnjake. Lep pozdrav. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
metuljc
Pridružen/-a: 01.06. 2013, 13:30 Prispevkov: 9547 Kraj: Rimske Toplice, okoli 240 mnm
|
Objavljeno: 14 Feb 2015 19:53 Naslov sporočila: |
|
|
Matjaž Mastnak je nekje napisal, da je daviteljica rastlin, ki jih ovija. Juglans, toliko v razmislek. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Melona
Pridružen/-a: 28.03. 2014, 17:10 Prispevkov: 4557 Kraj: Zasavje
|
Objavljeno: 14 Feb 2015 21:07 Naslov sporočila: |
|
|
V naši vasi imajo posajeno ob smreki. Popolnoma jo je prerasla, čudovito je videti, čeprav sama tega ne bi imela na dvorišču. Kakšna je smreka pod plaščem glicinije, ne vem, je pa z njim ovita že vsaj 10 let. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
voda
Pridružen/-a: 06.06. 2013, 09:15 Prispevkov: 2668 Kraj: Ljubljana in Istra
|
Objavljeno: 15 Feb 2015 13:23 Naslov sporočila: |
|
|
juglans živio, o glicinijah vem toliko koliko sem tu in tam nekaj prebrala. V mladosti mi je, ne da bi se zavedala risala slike v spominu in čutilih. Kasneje in sedaj se pri vzgoji dopolnjujeva.
Ta dehteča ovijalka me je ne da bi vedela osvojila že v otroštvu. Plazila se je po visokem in širokem zidu izklesanem iz kamnov kateri je ločil prekrasen park z že stoletnimi drevesi, rožami in drugimi egzotičnim rastlinjem. Ta so že zdavnaj projektirali italijanski hortikulturniki in arhitekti. Na drugi strani zidu je široka ulica nižja od tri do pet metrov. Saj se je zid plazil navzgor ob cesti in naprej okoli in okoli vile. Na vrhu pred cerkvijo je zavil na levo, kjer so bila velikanska dvojna vrata za kočijo. Takoj zraven štale za konje, steklenjak in drugi delovni prostori. Znotraj zidu so obzidane terase, po katerih so premišljeno postavljene ute, fino obdelane kamnite klopi, široke in ožje stopnice odvisno kam so koga in zakaj peljale. Še nekaj zelenjavnih vrtov, sadovnjak in tenis igrišče.
Na vznožju hriba in zidu je bil oseben vhod, verjetno za služinčad in dostavo. Skozi kovana vrata si lahko vstopil le, če si vedel za skrivnostni mehanizem odpiranja. Pri odpiranju so tečaji melodično zacvilili a cvilež nobenega ni motil, saj se do gor ni slišal. Ta zvok je vedno prinesel smolnat, eteričen in božajoč vonj mediterana katerega še danes imam v nosnicah ko kje zacvilijo železna vrata. Bi rekla, nekako kot Pavlov refleks pri meni sedaj in takrat pri domačem psu, kateri je tudi po nekaj mesecih moje odsotnosti točno zaznal prav moje odpiranje vart in kljub temu, da me ni mogel videti se je oglašal z zradoščenimi glasovi in laježem.
Spominjam se, da je najmogočnejše zadišalo ko se je maja v ostale vonjave vpletel vonj glicinije. Glavna nosilna veja, debela za tri moške pesti je rastla na desni, višje gor od vhoda ob zidu, in se je sprehodila po njem na vsako stran po večdeset metrov. Polna, prepolna cvetov na obeh strani širokega zidu, katere cvetne grozde smo otroci odtrgali in jedli. Seveda, največkrat tiste napol odprte saj so imeli več medičine.
Po nekaj cvetov na dan, a sedaj povsod prebiram, da je cela glicinija strupena. Lepo vas prosim, ne žalite mi glicinije! Če je kaj na tem potem so to edino knofasta semena, katera nismo nikoli dajali v usta enako kot ne oleandrovih listov. Enostavno nas ni mikalo. Zagotova sem, da so v skupnem spominu človeka zapisane marsikatere reči še od zbiralcev naprej.
Zakaj sem vse to napisala? Zato, da vam predstavim kako so glicinijo od nekdaj cenili in premišljeno posadili na pravo mesto, ker je to rastlina, ki živi veliko dlje kot mi. Opisano drevo je zagotovo staro sto let. Enako kot glicinija v Piranu na desni strani mandrača poleg majhne galerije. To sta dve najstarejši gliciniji katere sem videla.
Vrtnarji in vrtičkarji se odločamo za različne rastline. Znanje, zahtevnost vzgoje, potrpljenje in vstrajnost so odlike katere se sčasoma pokažejo v vsej svoji lepoti.
- Samostoječa glicinija-drevo. Juglans, seveda jo lahko tako vzgojiš. Začasno gostiteljsko drevo je nepotrebno. Mlado rastlino glicinije vertikalno na večih koncih privežeš ob oporo (kol) do višine kjer se bo razvila krošnja. Do te višine vse stranske poganjke odstranjuješ, zato, da se razvije močno deblo. Postopoma skozi leta obrezuješ in oblikuješ krošnjo in zavržeš oporo.
- prenese sneg in veter, saj so olesenele veje trde.
- prenese tudi slabša tla, a za začetek je v jamo že potrebno dodati dobre zemlje.
- Figula, v bonsai se da vzgojiti marsikatero rastlino a zato so potrebne študije.
- Ruby enoletno vejo se da uvijati. troinveč letno pa ne
- Melona, ker te glicinija ne zanima si nisi ogledala situacijo pri vaški smreki (sedaj je krasna priložnost, ker ni olistana). Verjetno glicinija podpira suho smreko, vsaj v zgornjem delu.
Kasneje bom dodala nekaj slikic samostoječe glicinije. Lpvoda
PS: vem da ta Forum ni za literarne opise, a se nisem mogla vzdržati in tega ne storiti. oprostite mi. _________________ Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti) |
|
Nazaj na vrh |
|
|
figula
Pridružen/-a: 23.06. 2014, 21:26 Prispevkov: 3112 Kraj: MS
|
Objavljeno: 15 Feb 2015 13:34 Naslov sporočila: |
|
|
voda moja, prosim, čimveč tako čudovitih literarnih opisov (škoda da vrtnariš, bila bi zelo dobra pisateljica )
Glicinije so zacvetele in zadišale vse do nas bralcev, hvala |
|
Nazaj na vrh |
|
|
voda
Pridružen/-a: 06.06. 2013, 09:15 Prispevkov: 2668 Kraj: Ljubljana in Istra
|
Objavljeno: 17 Feb 2015 17:43 Naslov sporočila: |
|
|
Figula no, no, a vseeno hvala, da me podpiraš.
obljubljene fotke mojih obrezanih glicinij na vrtu v Lj.
samostoječe kot drevo. zadnja fotka bele glicinije katera še nikoli ni cvetela. ta je na prvi sliki skrajno levo v ozadju in ima še oporo, kljub temu, da je stara kot prvi, katere so polne cvetov. izgleda nežnejša, ker je do lani imela več glavnih vej (napaka). odrezala sem jih in upam, da bo močnejša, ter končno začela cveteti.
prehod skozi 2 modri gliciniji na zelenjavni delček vrta (v rasulu). nosilce sem zbila in postavila pred 20-timi leti. sedaj so ogrodje "objele" glicinije in je funkcija obrnjena. cvetijo polno. prepričana sem, da sem pustila preveč poganjkov, ker se mi je zdelo škoda -napaka. na fotkah bo razvidno kako to izgleda, ker vsako leto kakšno debelejšo vejo odrežem ali se posuši.
zaradi tega svetujem, da v zgodnji mladosti odrežeš tisto za kaj predvidevaš da bo odveč. opažam da kasnejše korekcije glicinija ne mara. skrbijo me te črne pike katere so na nekaterih vejah na skorji (detalj). učimo se in lpvoda |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Gartlc Seznam forumov
-> Olesenele okrasne rastline Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9 Naslednja
|
Časovni pas GMT + 2 uri, srednjeevropski - poletni čas
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9 Naslednja
|
Stran 2 od 9 |
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|