Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

juglans · Objavljeno: 26 Jun 2014 23:33 Naslov sporočila:

Zuf pozdravljen. Imam vsebinsko dilemo, ki bi po mojem mnenju nojbolje sodila v to temo. Sprašujem te za kakšno mnenje,idejo, predlog, morebiti pa boš kar izstrelil odgovor. Nekako smo (sem) te navajen, da enostavno znaš odgovoriti na vsako vprašanje, ali pa vsaj nameniš kakšen komentar. Torej.

Na delu parcele se že zelo dolgo pase drobnica, pašnik pa je po mojem občutku tudi preobremenjen s preveliko čredo. Tekom poletja je trava tako popašena, da se jeseni zelo počasi obnovi. Mislim, da takšno stanje traja vsaj 20 let, raje več, vsekakor krepko dlje kot sem osebno tu. Vzporedna težava, ki jo v tem pisanju pravzaprav želim izpostaviti pa je zbitost tal. Na delu tega pašnika sem že posadil nekaj novih dreves sadnega drevja, pred kratkim pa sem uredil nasad goji iz Bolgarije. Ko sem kopal sadilne luknje je bilo zelo, zelo očitno opaziti porušeno strukturo tal, ki sodeč po globini nikakor ni nedolžna. Če sem konkreten, je vrhnji sloj zemlje s travno rušo vred zelo zbit in opazno brez pričakovanih številnih zračnih prostorov, ki se sicer "sami" vzpostavljajo v tleh. (delo številnih zemeljskih živali, sledi odmrlih korenin) Recimo, da je takšen sloj globine za eno lopato (cca 20-30cm)
Globlje plasti pa so nasprotno in prav očitno z veliko več zračnega prostora. Morebiti se sliši pretirano, a razliko je moč opaziti na pogled in je nekako obratna od pričakovanega, ko naj bi se z globino zmanjševal volumen zračnih prostorov. Če pomislim kako je drobnica aktivna, ki neprestano "mezga" (hodi in pase), potem sklepam, da je vzrok tega v dolgoletni namembnosti, ki je pač takšna kot je.

Goji jagode so že posajene, v bližini pa v prihodnjosti želim zastaviti še mali nasad jagodičevja in zaradi teh namenov aktualiziram problematiko zbitosti tal.
Delno rešitev že poznam in sicer, na mestih, kjer bo raslo jagodičevje bi namestil debelejše sloje pokošene trave, pod katerimi bo "narava" intenzivneje vzpostavljala pravilno stanje zemlje. Glede na to, da nisem povsem siguren, če bom uspel saditi že to jesen, bo časa za počasno rehabilitiranje dovolj. Spreminjanje "mikro ekosistema" pod takšnimi zastirkami že poznam in je resnično neverjetno ter fascinantno (če uporabim tvoje besede), sprašujem pa te kakšen pristop naj zavzamem na vmesnih predelih, kjer raste trava in bo ostala tudi v prihodnje. Kako naj pomagam, da se bo stanje strukture izboljšalo. (Če slučajno ni jasno, tu se več ne pasejo živali) Zastirke ne morem uporabljati, ker je potem košnja s kosilnico nemogoča, potemtakem preostanjo zgolj aktivne rastline s svojimi koreninami.

Razmišljam, da bi v travno rušo poizkusil kaj dosejati. Ti je morebiti poznano katere rastline bi globinsko vzpostavljale zračnost tal? Lahko bi dosadil/dosejal kakšen regrad, cikorijo, hren ali podobno, kar dela debele in globoke korenine, vendar imam pri tem malenkosten zadržek zaradi privabljanja voluharja, ki ga tu ne manjka. S takšnimi "korenovkami" vsaj ne bi pretiraval, prvenstveno pa me zanima, če ti je poznano katere rastline bi rahljale zemljo in vzporedno (!) lahko rastle v travni ruši.

Drugačnih idej kako sodelovati pri zdravljenju "poškodovanih" tal nimam in bi bil vesel še kakšnih predlogov, ki bi jih zagotovo želel, upam pa da tudi celo uspel izpeljati.

Glede na to, da časovnica ni natančno določena, poleg tega pa sem omejen s cikli narave (poletje, jesen, zima ...), ki diktirajo posamezna opravila se z odgovarjanjem ne mudi "na vrat, na nos".

MARIJAV · Objavljeno: 27 Jun 2014 06:51 Naslov sporočila:

Juglans, če je kaj fascinantno, je to tvoja skrb za vzpostavljanje naravnega ravnovesja v tako zbiti zemlji. Žal ti jaz ne znam konkretno svetovati, to prepuščam bosonogemu Zufu, ki ga tudi jaz neizmerno spoštujem.

Za dodatni posevek med travo mi pride na misel le detelja, lucerna in facealija.
_________________
Živeti na podeželju je najlepše!

juglans · Objavljeno: 27 Jun 2014 08:43 Naslov sporočila:

He, he MARIJAV. Saj nisem tako zagnan, kot se morda zdi. Me pa je pretreslo, ko sem kopal jame. Če karikiram, potem je zgledalo, kot bi kopal jame v sir.

Me je kar malce strah kako se bodo odzivale rastline na takšno stanje, če nič ne ukrepam.

Deteljnice! Hvala. Smile

zuf · Objavljeno: 27 Jun 2014 08:52 Naslov sporočila:

Oj.

Tudi sam sem najprej pomislil na rdečo deteljo in lucerno.

Bova (bomo) skupaj prišli do ukrepov, ki jih lahko narediš na tej parceli.
Odgovorov oz. receptov z moje strani ne jemlji za dokončne, so samo moje mnenje glede na teoretično in izkustveno znanje in si lahko vsak trenutek premislim, ko boš povedal kaj novega o parceli.
Upam, da še kdo drug uleti in svetuje.

Zbitost tal in poškodba strukture je vedno prisotna na preveč popašenih površinah, zato je stanje povsem "normalno" glede na aktivnosti, ki si jih opisal.
Prej kot začneš, bolje bo!
Do jeseni lahko narediš ogromno dobrega, predvsem za rastline, ki jih imaš namen posaditi že to jesen.

BiM (lahko dobiš pri meni ali narediš sam)
Brananje ali zareza ali plitko oranje brez obračanja ruše
Zastirka
Kompost, kompost, kompost, kompost

To zgoraj mi trenutno pade na pamet.
Druga točka mogoče preseneča, ampak tukaj govorimo o zelo zbitih in poškodovanih tleh.
Seveda lahko tudi brez rahlanja tal.

Vso zastirko in kompost si prišparaj za točke oz. linije, kjer boš sadil drevesa/grme.

Odvisno je od terena in drugih detajlov, a jaz bi glede na naklon zarezal linije, poškropil z BIM in nato zastiral te linije.
Škropil bi tudi ostalo površino.
Odvisno katero obliko "oranja" boš izbral, bi lahko to naredil po celotni površini.
Poleg kultiviranih rastlin bi v linije sadil ogromno podpornih rastlin (drevesa, grme, trajnice, enoletnice).

Seveda lahko linije/točke narediš brez rahljanja.
Sam imam zelo dobre izkušnje, tudi na problematičnih tleh, če tla pred sajenjem dreves in grmov predhodno zastrem že v poletju.
O detajlih lahko kasneje debatiramo.

Glede na opisano bi rekel, da rastline na pašniku sploh niso imele možnost razrasti korenine v globino (z vsako izgubo nadzemne rasti, rastlina izgubi tudi del korenin), odtod poškodovana tla v globini, vrhnja zbitost pa seveda zaradi močne črede, zaradi skorajda golih tleh večino časa, odsotnost organske snovi na tleh in drugo.
Lahko preveriš in poveš koliko globoke so povprečno korenine rastlin na pašniku.

Prosim, povej na kako veliki površini boš ustvarjal.
Obliko tudi povej.
Kaj imaš na voljo kar se tiče organske snovi - je blizu kakšen gozd, eno leto star gnoj, kompost, ostalo, sekance ipd.?
Imaš možnost zgoraj omenjenega "oranja"?

Permakulturni recept v obliki videa za tvoj primer sem našel tukaj - https://www.youtube.com/watch?v=QBmG9OUG8QQ - nekaj podobnega sem ti zgoraj napisal.

Kot si sam omenil, živost tal bo tukaj naredila čudeže.

juglans · Objavljeno: 27 Jun 2014 09:24 Naslov sporočila:

Zuf hvala. Sem na hitrico preletel in nasul si materiala za "zvečenje" čez glavo. Zakon si!

Danes in jutri sem precej zaposlen in bi tako raje odgovarjal v nedeljo. Bo bolj v miru in zbrano.

Lep dan.

In zgleda, da se bom resnično moral oglasiti pri tebi. Sem kar nestrpen.

forest727 · Pridružen/-a: 26.03. 2014, 14:22 Prispevkov: 586

Hm, jaz bi tukaj vseeno posegel po tradicionalni metodi kmetovanja. Vsaj da zrahljaš prvi sloj zemlje (20-30 cm).

Jaz bi vzel peletiran konjski gnoj in/ali kompost in to vse skupaj vkopal v zemljo (ok, če vzažeš konjski gnoj počakaš na eno deževje in ga pol vkoplješ).

Zasadil bi itak rastline, ki vežejo dušik v zemljo (so že predlagane: deteljica, ...). Če bi lahko zadail ajdo že to poletje, bi bila tudi dobra izbira, saj rabi revna tla. Pa ti bo pomagala razplevelit in razbiti zgornjo plast zemlje. Smile

Če se pa kej spomnem ali pa ti še kej dopišeš, kar bi mi (nam) spremenilo pogled, bom tudi jaz popravil svoj predlog zgoraj. Smile

figula · Pridružen/-a: 23.06. 2014, 21:26 Prispevkov: 3108 Kraj: MS

Tale situacija je bila tudi meni zanimiva in sem vprašala strička googla:
how to treat hard compacted soil on pasture

Veliko zanimivega branja je ven padlo! Tule
https://www.agric.wa.gov.au/soil-compaction/soil-compaction-overview
recimo piše, da Z Avstralija na račun zbitosti zemlje izgubi $330 millionov pridelka na njivah in pašnikih. Hm, ko začneš razmišljati širše, mimo naših mikro vrtičkov, so proporci čisto drugačni. Imajo prav glomazne stroje za špikanje v zemljo in dovajanje kisika, večina pa se jih strinja, da so nekoristni:
http://www.caes.uga.edu/commodities/fieldcrops/forages/questions/aerate.html

Na tejle strani http://www.farmanddairy.com/columns/soil-quality-and-pasture-management/13409.html
je spodaj v komentarju nasvet kaj naj bi se sejalo: bilnica, navadna pasja trava in Durana detelja (priznam da o travah nimam pojma Embarassed

) Gospa govori o črvih in govnačih in krtih - upam, da niso tudi voluharji zraven Crying or Very sad

.

Aye-Aye · Objavljeno: 27 Jun 2014 13:47 Naslov sporočila:

Figula, pozdravljena na forumu. Very Happy

Nisem uspela prebrat tvojih linkov, saj je preveč za zdaj, morda kasneje, zgleda zanimivo. Smile

Mislim pa da je govora o deževnikih ne črvih.

Juglans, me zanima, kakšne rastline rastejo sedaj na travniku. Saj narava večinoma sama poskrbi za ravnovesje, lahko pa to malo dalj traja, mi pa to vseeno lahko pohitrimo. Ali je zemlja kljub vsemu tudi malo peščena ali zgolj zbita ilovica. Zanima me tudi seveda, koliko je velik ta travnik, ki ga misliš ohraniti, saj ti na podlagi tega lažje svetujemo.

Idej imaš zdaj že veliko pa ti še malo naložim. Smile

Če si kaj sledil zufovem pisanju o gozdnem vrtu in nekaj o zbitosti zemlje. Bi kar nekaj idej našel tudi tu. Po mojih izkušnjah , ki sledijo zufu. Se moj travnik- njiva kar hitro obnavlja in bogati. Pokošeno seno konec poletja v jeseni, lahko pustiš ležati kar na travniku, a ne predebelo, ravno prav, v takih primerih spomladi vedno prilezejo na plano vse trajnice na njem in tudi na novo zasejane tako trajnice kot enoletnice. Pospešim pa razkrajanje s kako koprivovko ali urinom z kompostnega stranišča. Od kar pa vrtnarim še z listjem in listavko , je vse skupaj še boljše in živejše. Letos uporabljeni recept z fermentiranimi otrobi in listavko pa se mi zdi sploh zadetek v polno, tako veliko deževnikov še nisem imela. Tudi rastlinje na travniku se spreminja in iz opustošenega zbitega travnika, ki prej ni bil nikoli košen, postaja prava zakladnica in biotska raznovrstnost, recimo rastejo že kar štiri sorte zvončnic.

Že zdaj bi lahko dodajal, tudi kakšne manjše odkose trave, listje in listavko in morda celo otrobe (bolje že malo kompostirane), manjše skobljance, žagovino, vse kar je manjšega še toliko bolj na pol preperelega raznoraznega organskega materiala. Potem pa še vse skupaj malo pognojiš. In če imaš možnost travniku privošči fermentirane otrobe z listavko. Wink

figula · Pridružen/-a: 23.06. 2014, 21:26 Prispevkov: 3108 Kraj: MS

zoyba · Objavljeno: 28 Jun 2014 11:09 Naslov sporočila:

Aye saj je bilo verjetno že kje napisano, ampak ali lahko še enkrat poveš kako fermentiraš otrobe. Jaz v prevrelko od kopriv namočim zelo drobne borove sekance (doma narejene - presejane na mrežo) počakam da se na njih pojavi #plesen# katere potem vdelam v kompostni kup. Je to v redu?

Lp
_________________
Robert

trajnice · Objavljeno: 29 Jun 2014 09:11 Naslov sporočila:

Ta zelo zanimiva tema je sicer daleč od gojenja vrtnih trajnic v okrasne namene, kar je v resnici moja glavna življenska aktivnost zadnjih desetletij. Vendar v resnici le navidez!

Ohranjanje naravne plodnosti tal bi namreč moralo prevladati tudi pri sonaravnem (ali naravi prijaznem) vrtnarjenju v okrasne namene v domačem vrtu. Le na prvi pogled se to zdi nemogoče!

V resnici tudi veliko okrasnih trajnic za dobro uspevanje ne potrebuje nič drugega, kot samo rahlo, zračno in s humusom bogato prst, ki ji velikokrat rečemo kar 'dobra vrtna prst'. In to lahko naravi pomagamo 'narediti', oziroma 'vzdrževati' s čisto naravnimi metodami in domačimi materiali, brez kupovanja industrijsko obdelanih ali celo iz daljnih krajev pripeljanih 'naravnih materialov', kot so kokos, šota, ptičje guano (ki so seveda ekološki tam, kjer so doma) in še in še .... kaj vse je dandanašnji možno kupiti kot zveličavne ekološke pomočnike pri vrtnarjenju. Jaz pa mislim, da je lahko ekološko le tisto, kaj je doma v naši bližini in ni potrebovalo za transport k nam fosilnih goriv, kar ne more biti ekološko!

Permakulturni, ekološki in drugi v naravno kmetovanje in vrtnarjenje usmerjeni guruji hvalevredno širijo znanje o naravi in naravnih procesih. S tem odpirajo nova obzorja, ki smo jih le dve generaciji nazaj še v veliki meri obvladovali 'z zdravo kmečko pametjo', dandanašnji pa so se ta znanja in dojemanja v veliki meri že izgubila in jih je treba le na novo obuditi.
Vedenja in znanja se k sreči obujajo in dobivajo nove dimenzije! Hvala Zufu in mnogim drugim, ki se trudijo.

Jožica
_________________
Trajnice Golob Klančič, naravi prijazno vrtnarjenje

juglans · Objavljeno: 30 Jun 2014 14:10 Naslov sporočila:

Vsem hvala za obsežen odziv. Očitno je problematika "poškodovanih tal" aktualna, saj se drugače ne bi tako številčno odzvali, pa naj bo to z nasveti, vprašanji ali pa le pozdravom. Super druščina, itak.

Če se omejim na izpostavljeno temo, potem bo najbolje da grem lepo po vrsti in ponudim še dodaten oris za širšo sliko.

Prvenstveno je pomemben dejavnik ta, da kot "skrbnik" tega kosa zemlje na kateri živim, prihajam iz stroke, vendar z "opombo", ki se ji reče konvencionalen pristop k vrtnarjenju. Če ne dolgovezim o svojem življenju in delu ter dodam zgolj pomembno malenkost, potem zaključujem prvo točko s tem, da se od te "opombe" zavestno poslavljam, kar pa se nekako ne zgodi čez noč.

Konkreten namen na tem koščku zemlje je urediti manjši sklop sadnega vrta s posajenim jagodičevjem, ki bo združeno v nekakšne špalirje (dolžina cca 10m, skupaj z goji bi nastale štiri vrste). Razlog je v tem, da imam silne težave s pticami, ki sadeže praviloma pospravijo še predno je v celoti obarvno, nikakor ne približno dozorelo. V takšni organiziranosti bi lahko lažje ščitil z mrežami. Sedaj imam posajene rastline malo tu, malo tam (približek gozdnega vrta) in tako vsak grm posebaj zavijam z mrežo. V resnici tega ne uspem narediti in tako sem uspel letos prestreči zgolj rdeči ribez, ostalega ne (josta, kosmulje, maline) Zorijo še aronije, robide, forberry, bezeg. Jasno mi je, da z utečenim načinom pristopanja do narave (konvencionalno) rušimo naravno ravnovesje in ravno to bom z omreženimi špalirji, na nek način tudi storil. Zato bom v bližini zasadil še nekaj grmičevja za "ptice".
Tu sem še malce opisal zgoraj omenjeno težavo prehajanja na obojestransko znosno sobivanje z naravo, ko brezkompromisno želim veliko pridelka zgolj za sebe. Torej kompromis, en grm za mene, eden za tebe, vendar jasno ločeno z mrežo.

"Mesto dogodka" je lanskoletna razširitev moje "prisotnosti" na sicer lastninsko moji zemlji. Torej smo ta del odmejili od obstoječega pašnika, katerega sem omenjal v uvodnem prispevku, ter je tako lansko leto že počival in se počasi regeneriral. Košček je približno 15 x 20m omejen pa je iz ene strani z ograjo pašnika, njivo, vrtom, na delu te zaplate iz četrte strani pa je že obstoječ sadovnjak (stare jablane in nekaj podmladka). S stroji bi zaradi tega težko kaj pametno obdeloval in mi to tudi ne diši preveč. "Odpiranje" zemlje, če tako poimenujem oranje, prekopavanje ipd. mi sedaj, ko se lahko malce bolj posvečam obdelovanju zemlje konkretno, nikakor ne deluje trajnostno. Imam slabe izkušnje, zemlja slabi (če nekoliko povdarim), vendar pa hkrati razumem in to tudi sam doživljam, da je za večje spremembe potreben čas in obilo energije. Zato trenutno nekako najbolj resoniram s t.i. samoregeneracijo narave, pri čemer ji (naravi) vsaj ne nasprotujem, če že ne pomagam.
Skratka, teren je raven, kvadratne oblike. Zemlja je ilovnata in globoka, brez kamenja. Rastje je večinoma pritlikavih vrst, kar pač zmore obstati na pašnikih. V večini so to trave, sicer pa še ostalo travniško rastlinje (bela in črna detelja, jetičnik, šentjanževka, grenkuljica, trpotec in druge ter en regrad in nekaj skupin kopriv), a kot pravim, prevladujejo trave. Korenin je bilo ob kopanju opaziti zelo malo in lahko le prikimam zufu, ko pravi "skromno zgoraj, skromno spodaj". Organske mase posledično ne more biti veliko.

Pristop do narave, .... morebiti prvenstveno do samega sebe.
Zagotovo bom šel po korakih, saj se mi je do sedaj preskakovanje večih stopnic hkrati ponavadi slabše končalo in je bilo potrebno ponavljanje.
Na linijah, kjer bo potekal špalir bom namestil debelejšo zastirko. Materiala mislim da imam dovolj, če ne, ga bom pričaral. V nadaljevanju bi to površino tretiral s kakšnimi kulturami mikroorganizmov. Ker sem človek izkustev, bi jih "vzgojil" sam, seveda pa bodo dobrodošli tudi tvoji zuf (za vzpodbudo). Ob izpostavitvi te problematike, sem vpodbudil še dodaten impulz in tako ravno te dni malce organizirano oblikujem "načrt akcije" z raznimi BIMI, IMOTI itd. Vse obstaja zapisano na forumu, a na številnih straneh večih tem in je na hitro težje pregledno. Zapiski torej.
Deževniki in ostali živelj se ponavadi kar "pojavi" pod kupi trohnečega materiala, zato tega ne bom posebaj dodajal.
Zelo verjetno bi se sajenje zgodilo naslednjo jesen in bo organizirano v špalirje, .... tako vsaj trenutno mislim.
Gozdni vrt. Enostavno priznam, da v tem trenutku še ne vibriram z enako valovno dolžino, bi pa me znal malce uravnati ali "medse sprejeti" kakšen obisk takšnega vrta. Trenutno v takšnem pristopu vidim preveč neorganiziranosti. Zato torej špalirji.

Vmesni, travnati predeli bodo bili košeni s strižno kosilnico. Zastirka pri kosilnicah povzročajo težave. Izjemoma bi bilo izvedljivo, če bi izbral zelo pozen termin košnje in bi tako prišel skozi z le eno košnjo letno ter sprejel kompromis malce večje zaraščenosti. Medtem bi pokošena trava humificirala. Nenazadnje je to značilno za neokrnjeno naravo.
Alternativa temu bi bilo poleganje-nekakšno valjanje trave. Odpadejo težave pri košnji z zastirko in se mi nasplošno še najbolj dopade.
Vzporedno bi tretiral z lokalnimi mikro organizmi.
Kompost, preperel gnoj, listavka. To bo potrebno šele narediti. Morda kakšno stvar od tega celo uspem. Neposredno mejim na hrastov mešani gozd. Teoretično bi še lahko namlel drobnejše veje sadnjega drevja. Morebiti bi takšnemu nasadu (delno/olesenele rastline) povsem godel kompost iz bolj celuloznih delov in ne zgolj preperel h. gnoj. Koliko pa se ga dodaja na travo?

Dosejal bi še kakšno deteljno mešanico.
Nekje sem bral o koristnosti hrena pod sadnim drevjem. Kaj če jih nekaj zasadim kar na travo, med vrste?

Trenutno bi bila slika ukrepanja nekako takšna. Seveda so vsa mnenja dobrodošla.

Darren je zanimiv človek. Mnogo resnice je iz njegovih besed/dejanj razbrati, hočem reči videti naše zgrešenosti. Vreden poslušanja in povzemanja.

Navdihuje me Aye-Ayina omemba večanja biotske pestrosti travnika,
usmerja me pripomba ge. Jožice (trajnice) o lokalnih izhodiščih znanja, pripomočkov... ,
prizemljuje me forest727-ov nasvet v konvencionalno izkopane jame,
figulina globalnost in
zufova originalnost.

Še enkrat hvala za odziv. Smile

Aye-Aye · Objavljeno: 30 Jun 2014 15:05 Naslov sporočila:

forest727 · Pridružen/-a: 26.03. 2014, 14:22 Prispevkov: 586

Uf, sem mel materiala za brati.. Very Happy

Khm, poglejmo. Najprej da ti odgovorim na tole (govoril bom v kilah, upam da te ne bo motlo):

juglans · Objavljeno: 30 Jun 2014 18:43 Naslov sporočila:

forest727 hvala za pojasnila, sploh o teži komposta na rastlino. Super.

Pozabil pripopati Laughing

. Seveda je bilo mišljeno v +.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli