Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

muha · Objavljeno: 30 Dec 2013 20:02 Naslov sporočila: Žganjekuha nekoč in danes

Žganja ne kuham , ga je pa moj oče in imam zelo lepe spomine na hladne jesenske dni, ko smo se hodili gret h kotlu za žganjekuho in ko smo imeli na voljo obilico tople vode za pomivanje , kar je bilo tistikrat pravo razkošje.

Začelo se je z obiranjem in pobiranjem sadja. Prve so bile češnje. To niso bila nizka in čvrsta drevesa, kot jih imamo dandanes v novejših sadovnjakih in tudi ne debele hrustavke. Naše češnje so bile visoke, krhkih vej in drobnih, mehkih, sočnih plodov. Obiranje je bilo precej zoprn pa tudi nevaren posel. Posledično je bil seveda češnjevec med najbolj cenjenimi in dragimi žganji. Tudi zato, ker je kuhanje češnjevca zahtevalo precej več pozornosti, kot ostalo sadje.

Drugo močnejša enotna masa je bila iz češp. Najboljše smo odbrali za sušenje, ostalo je šlo v namok za češpovo žganje , bolj razširjeno imenovano slivovka.

V tretji in zadnji razred je spadalo mešano ostalo sadje – jabolka in hruške, predvsem tepke.

Pobirali smo zdrave, najbolje že umedene sadeže, zraven so šli tudi taki, ki se jih je narahlo že lotevala gniloba, ampak samo do meje, ko še niso kazali znakov plesni. Pazili smo, da je bilo pobiranje čimboj čisto, brez primesi. Če se je sadja prijela zemlja ali preveč drugih nečistoč , smo ga oprali. Le kakšna travica vmes ni motila.

Debelejše sadje smo še stolkli z velikim lesenim kladivom, nakar je šlo vse skupaj v veliko leseno kad. Kaj se je tam dogajalo ne vem, videla sem, da so hodili maso mešat in da so zrelost preverjali tako s poskušanjem, kot prižiganjem vžigalic.

Kotel za žganjekuho smo postavili na zidano ognjišče, podobno zidanim štedilnikom, le odprtina je bila prirejena obliki kotla. Kuriti je bilo treba zelo, zelo previdno. Sprva, da se masa ni prismodila, kasneje, da ni prekipela. Če je prekipela, je skozi cevke namesto tankega curka žganja pritekla gosta tekočina. Oče je rekel, da kotel bruha. Nujno je bilo treba skrbeti za čimbolj enakomeren in čist curek.

Naša napeljava je bila taka, da sta iz kape na kotlu tekli dve cevi, speljani poševno skozi visoko leseno kad polno hladne vode. Na iztoku so v cevi položili trak, izrezan v obliki črke V, ki je dajal en sam skupen curek.

To je bila šele prva faza izločanja alkohola direktno iz »žonte«, kakor smo pri nas imenovali namok. Treba jo je bilo opraviti takoj, ko je masa primerno dozorela. Kar smo dobili v tem prvem postopku smo shranili v velike steklene posode in ponovno prekuhali (destilirali) kasneje, ko ni bilo več dela na polju in v sadovnjaku.

O ostalih podrobnostih ne vem veliko. Le toliko, da je bilo treba prve curke ujeti posebej, ker so imeli preveč alkohola. To tekočino smo imenovali »cvet« in je bila namenjena za zunanjo uporabo in namakanje zelišč. Tudi proti koncu se je ponavadi podstavilo novo posodo in preverilo, ali je tekočina še primerna za nadalnje prekuhavanje. Če ni bila se jo je zavrglo.

Določanje stopnje alkohola mi je bilo vedno španska vas. Občudujoče sem gledala stekleno cevčico z okroglim trebuškom nekje proti spodnjemu koncu. Kaj in kako je povedala o lastnostnih pridobljenega žganja se nisem nikoli poglabljala. Če je imelo žganje preveč alkohola, so ga redčili s prekuhano vodo.

Ostanke od kuhanja »žonte« smo vozili v naravo na velik kup, vsako leto na isto mesto. Čez leto so počasi razpadli, da bi za njimi ostal opazen humus nimam v spominu. Nekako kot da za rastlinje naokrog niso bili niti škodljivi niti koristni. V neposredni bliži kupa ni bilo bujnega rastlinja, kot je to v navadi pri kompostu.

Tole je literani poskus opisa mojih spominov. Strokovno plat raje prepuščam vam, ki ste žganjekuho prakticirali ali jo še prakticirate sami.

Žganjekuharji, povejte prosim, kje bi raje imeli to temo: tukajle med Sadjem, na vrhu kot "ne prezri" ali med Recepti.

vodenka · Objavljeno: 30 Dec 2013 20:52 Naslov sporočila:

Kar tukaj naj ostane si zelo dobra opisala jaz bom v naslednih dneh opisala naš postopek zdaj mene bo vsaj dva dni saj sem dodobra izmučena od kuhe.

muha · Objavljeno: 31 Dec 2013 08:12 Naslov sporočila:

V zvezi z včerajšnjo TV oddajo o kontroli nad kuhanjem žganja, nekaj povezav do predpisov, ki urejajo žganjekuho:

http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/internet/Navodila/2011/Navodilo_st._8_2011.pdf
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=199884&stevilka=4323
http://www.carina.gov.si/si/obcani/proizvodnja_vina_in_zganja/

Na kratko: pri malih količinah, s katerimi se ne boste pojavili na trgu, se nimate ničesar bati.

bobolino · Objavljeno: 31 Dec 2013 08:44 Naslov sporočila:

Zelo zanimiva tema, hvala za izčrpno poročilo!
_________________
"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë

juglans · Objavljeno: 31 Dec 2013 11:55 Naslov sporočila:

Muha, prijeten in oseben utrinek iz tvojega življenja. Zelo lepo.

Sem se pa malce zamislil nad delom zapisa. kjer praviš:

pep · Objavljeno: 31 Dec 2013 13:28 Naslov sporočila:

Žganjekuha je bi vaški praznik, kjer so se družili prijatelji ob "štamperlju" kako rekli, pošimfali svoje žene, včasih tudi stepli, če prav drugi dan niso vedeli zakaj, spili še enega in ostali prijatelji.
Pa vaški pijančki so točno vedeli, kje se kuha in prišli na svoj račun.
Tudi sam kuham žganje "iz svega in svačega" za svoje potrebe v majhnem kotličku moje proizvodnje v glavnem za tinkture, ostane pa tudi kaj boljšega za na zob.

bobolino · Objavljeno: 31 Dec 2013 13:38 Naslov sporočila:

Kje pa se dajo nabaviti taki mini mini kuhalniki? Je razlika med kurjenjem na drva ali plin, v okusu? Tako sem vsaj slišala, čeprav ni neke logike.
_________________
"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë

Optimist · Objavljeno: 31 Dec 2013 15:41 Naslov sporočila:

@bobolino
Malce off topic....
Hrana kuhana ali pečena na šporgetu/drva je po okusu in videzu čisto nekaj drugega kot kuhana na plinu! Ne dvomim da je kaj drugače pri žganjekuhi....
_________________
Več jih posadiš, več jih ostane za tabo....

pep · Objavljeno: 31 Dec 2013 15:47 Naslov sporočila:

Tudi meni se zdi, da je kava skuhana na "gašprčku" boljša, čeprav strokovno to najbrž ne bi zdržalo.
Bobolino, poglei pod ALEMBIKi,

juglans · Objavljeno: 31 Dec 2013 15:55 Naslov sporočila:

bobolino
tudi meni se ta razlika (plin/drva) nekako zdi težje razumljiva.

Tovrstnih izkušenj nimam, sem pa preizkusil hrano kuhano v lončeni posodi na štedilniku na drva. Dejansko je hrana nekako drugačna. Ali je to psihološki moment ne vem, vem pa da tega kosila ne bom pozabil.

muha · Objavljeno: 31 Dec 2013 17:11 Naslov sporočila:

Prvih 20 let sem jedla izključno hrano, kuhano na štedilniku na drva in pečeno v krušni peči ali v "roru" (pečica, ki dobiva vročino od štedilnika). Tudi kuhat sem se učila v takem okolju. Ne morem reči, da je ravno boljša, je pa način kuhanja precej drugačen. Kar naprej je treba skrbeti za ravno prav toplote, pravilno nalagati drva, pripirati in odpirati vlek, primikati in odmikati posode, snemati ali dodajati "rinke" (nekakšni obročki na ploščah starih štedilnikov, s katerimi si lahko bolj ali manj široko odpiral odprtino direktno nad ognjem). Lahko, da je bil okus drugačen ravno zato, ker je vmes, ko se je kuhalo, ogenj parkrat dogorel in je hrana tačas bolj ali manj mirovala. Se pravi, da se je večinoma kuhalo na manjši vročini in dalj časa.

Čudovito za enolončnice in domačo govejo juho, precej manj pa za makarone, rižote in kar je še podobnih zadev, ki najbolje uspejo ob kontrolirani enakomerni toploti.

bodika · Objavljeno: 31 Dec 2013 20:38 Naslov sporočila:

Daleč so tisti časi,ko smo vsi poznali kuhanje na štedilniku na trdo gorivo.Zjutraj je bilo potrebno najprej ščistit štedilnik,zakurit,šele za tem smo lahkom pristavili za kavo ali čaj.Še sedaj se čudim kako so naše stare mame obvladale umetnost peke v teh štedilnikih.Se pa še sedaj spomnim sarm,ki jih je delala stara mama v štedilniku na trdo gorivo.Bile so enkratne.
Ne vem kako bi se v tem času večnega hitenja navadili zopet na te štedilnike.

vodenka · Objavljeno: 02 Jan 2014 15:23 Naslov sporočila:

Pozdravljeni no na trdem štadilniku kuham in pečem kruh od kar sem se oženila to je 23let za poročno darilo sva z možem nabirala denar da sva si postavila res velik iz rostfreja štedilnik ki pa pa popravici povedano jaz neznam kuhat na plinu edino poleti ki je res vroče nad 30stopinceljzija takrat uporabljam plin.

pep res s kuhanjem žganja je bil to res pravi vaški praznik zdaj je pa samo neko opravilo ki ti narava nudi darove bi pa bilo res škoda da pojedo vse divje živali .

Prinas prvo zgodnje sadje že pobiramo konca avgusta to so češpovci in zgodne hruške ostale hruške kot so tepke, grda dobra in tiste debele moštarice pa jih poberemo tja do konca oktobra.Seveda so še jabolka in češpe v mes samo ta sadeš pa imamo za kuhanje mošta in za sušenje da imamo za pozimi kaj grizckat.Redko gredo jabolka za kuha žganje.
Sadje prinas še vedno sesekamo z sekalom (to je tisti ki so včasih za prašiče krompir sesekali)v velikem lesenem čebru ,v sode damo sadje po občutku motika nesme na hitro padit nazdol soda ampak počasi seveda stem mora biti tekočine ravno prav ,mešamo enkrat na dan in to toliko casa dokler ni nekega dne sadje na dno soda in napovršju tekocina vse to pokrijemo z pokrovom in pustimo do pozne jeseni ,shranjeno imamo v kozolcu kjer je prepih in bolj temno .

No pri samem kuhanju je pa nasledni postpek ,mi mu pravimo močnik ga stresemo v kotel fajn zakorimo tukaj niso tolk pomembna drva so lahko mešana ,zapremo kotel ,v veliki sod damo sneg čene pa voda iz studenca ko zavre malo zmanjšamo pri kurjavi ,tista tekočina ki teče skozi cevjo se imenuje sirotka in se steka v posodo ,zraven imamo pa kozarec da na vsake toliko časa na točimo sirotko v kozarec in vržemo na ogenj in če se pokaže velik svetal moder dim to pomeni da je še za velik stocit ,če pa se samo dvigne pepel iz korišča pa moramo od stavit posodo in takoj zmanjšati ogenj ,seveda stem pa iz praznit kotel z mocnikom ta prekuhani močnik stresemo na gnoj saj nima nobene vrednosti v sebi,ko tako nadaljujemo moramo seveda tudi zamenjati vodo v tavelikem sodu in dati novo ohlajeno ali je to sneg ali pa iz studenca tisto vročo smo ponavadi dali v drugo vecjo posodo da seje do naslednje kuhe ohladilo to delamo te postopke dokler ne zmanjka mocnika ki ga ponavadi pride zelo veliko in traja kuha taka tudi do 14dni.

če seje kotel smodil ni bilo vzrk v kurjenju ampak sadje ima velko vrednost pri sladkorju to se dogaja pri kuhi s češpami in čeje bilo preveč jabolk mešanih vs hruškami je pa zelo velik dela da se očisti kotel.
Koncna faza kuhanja šnopca je sledeča kotel in cevi je treba fajn oprati s pepelom in vroče vode da ne smrdi žganje ,v kotel zlijemo sirotko zapremo kotel in tam krej se spoji cev namažemo s moko ki je pomesana vodo da vse to skupaj zacementira da ne uhajajo plini na koncu soda pa damo liter .zakorimo s bukovimi drvami na začetku zelo močno gori ko priteče tisti cvet moramo takoj zmanjšati ogenj in isto časno hladiti kotel z mrzlo tekočino da se curek žganja zmanjša na več kot polovico in skozi držati mali curek čeje prevelik to žganje ni pravo ker potem bo zelo močan in prežgan res ujeti je trba glih pravo mero seveda v tistem v velkem sodu je treba pa zelo pogosto menjati vodo da pride shlajeno žganje uf tukaj je zelo velik dela ,ko roko pomočite v ta sod in če ne držite v njem roke je trba zamenjati vodo in dati sneg ali iz potoka.Ravno tako imamo kozarec zraven za meritev kot pri serotki ,samo ko gre proti koncu je žganje bolj motno in tega se pa da posebno posodo ker ima manj od 40% Žganje se steka v liter kjer se vidi kako mali curek lepo teče in se dela zraven mali krancelček,vseto traja tudi do osem ur kuhanja šnopca.

Ko je vse to kuhano zlijemo v eno veliko posodo zapremo in pustimo kakšen mesec čistu primiru da vse skupaj dozori ,potem pa prekuhamo vodo ta mora biti kapnica ali sneg skratka mehka voda in zlijemo v tisto velko posodo da vse skupaj premešamo tako da se vrti v krogu razmerja neznam povedat k delamo po občutku tako da nalijemo v liter in tukaj pa nastopi tista merca za alkohol ,približati moramo vsaj do50%več ne ,v odbobju ko je to tast meru je brez merce saj je imel občutek manjši ko je kranceljček bolj je pitn za pit ampak je tud na tej njegovi teoriji hudo zbolel zato smo upelali merco za alkohol.

Z možem imava razdeljeno prva kuho s sirotko to on kuha k moraš res zelo velik delat saj hitro to poteka drugo rundo pa pridem jaz na vrsto k je pa bolj počasno ,dogotrajno in ustrajno tukaj pa moj mož nima potrpljenja gre pa rajši v svoj hobi ,no in ob taki kuhi so se sosedje zbrali pa kakšno vaško rekli čene so se pa šli tudi kakšne vraže ena takih je tud da so nakoncu velikega soda dali dve bombažni krpi in vrerovali da senebo Twisted Evil

prikazal in zraven še zmolili.

Ko takole se kuha sadeži iz nareve se neda opisati kako lepo vse skupaj diši,cvet ki priteče pa se uporablja za mazanje bolecin v križu ,pri govedah v hlevih in v urezninah.

Takole sem mal nakratko opisala našo kuho žganja.

Furman · Objavljeno: 02 Jan 2014 16:02 Naslov sporočila:

Brez zamere a tale tema je iz žganjekuhe odtavala med štedilnike na drva Embarassed

Da pa še jaz malo posmetim:
Na kavo sem včasih hodil v lokal kjer sta delali dve sestri in ugotovil, da ena naredi bistveno boljšo kavo kot druga. Ko sem ji to omenil je rekla: Imam zelo rada kavo in jo kuham z ljubeznijo, sestra jo kuha ker jo mora in od tu je razlika...

_________________
Vsi si želimo, da bi ta svet bil lepši
ali je ta svet lepši, ker si ti v njem?
Komu bo danes dan lepši, ker je srečal tebe?

Furman · Objavljeno: 02 Jan 2014 16:20 Naslov sporočila:

Zanima me kaj menijo strokovnjako za žganjekuho o samoizdelavi mini lonca s katerim bi lahko destiliral tudi kaka zelišča. Uporabil bi malce boljši ekonom lonec 9litrski namesto varnostnega ventila namontiral cevko in jo speljal v hladilnik-vodo in nato v posodo za zbiranje destilata. Uporabil bi na primer takle ekonom lonec.
http://www.kuhko.si/Inox-posoda/Ekonom-lonci/Ekonom-lonec-9-l-Metinox
izhod ima na sredini pokrovke, le ker je pokrovka bolj ravna namesto stožčasta bi bil izplen destilata verjetno manjši.

Na spodnji povezavi so mini kotli tale bi se mi zdel cenovno in velikostno še primeren.

http://mediterranea.gostorego.com/alembik-5l-eco.html

_________________
Vsi si želimo, da bi ta svet bil lepši
ali je ta svet lepši, ker si ti v njem?
Komu bo danes dan lepši, ker je srečal tebe?

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli